»mesto se prebuja v mravljišče, ki / objame ulice in ceste, z grmenjem, v nalivu pade / senca čez obraze in se zaprejo drobcena očesca na odhajajoči // ladji, kot se zaprejo okna v razprostorjenem / salonu in majhna vratca v kapitanovi kajuti.«
»Kot Mariborčanu se mi je nekako zdelo samoumevno, da so to seveda vsebine, ki me v prvi vrsti zanimajo. Z zbirateljsko strastjo se je nabrala ta izjemna količina vsega gradiva. Kjer koli sem kar koli zanimivega videl na temo Maribora, sem tudi kupil, če je le imelo dostopno ceno.«
»Želja lastnika zbirke je, da se ne bi nikoli razdrobila in da bi v danem trenutku postala del javno dostopne zbirke ene od ustanov, ki so namenjene varovanju premične dediščine. Trenutek je pravšnji, da se zbirka postopoma evidentira in – z objavo na spletu – postane javno dostopna. S tem bo vsekakor postala bolj prepoznavna in bo imela več možnosti za vključitev v sistem javnih zbirk, kakršne so v domeni knjižnic, arhivov in muzejev in jih po zakonu podpirata država in lokalna skupnost.«
»Vsakič znova je izziv že vstopiti drug v drugega / istočasno – / se premakniti iz izhodišča, ga sploh najti / in si na pol poti stopiti na prste. / Nato potovati skupaj po različnih trajektorijah – / pljuskati na obe strani oceana hkrati, / tako, da si lahko do konca življenja / liževa sol z vratu. / Na koncu pa se spontano / skobacati iz tvojega trebuha, / v drugem kraju, / v drugem času, / in sprejeti nadaljevanje.«
»Od življenja ničesar posebnega ne pričakujem, lahko pa mi naredite majhno veselje, uslugo; ne bo vam škodilo, se mi zdi. Vpišite me na seznam ljudi, ki ne želijo, da bi jih klicali. Bi šlo?«
»"Si ti individuum ali skupina," je navsezadnje vprašal nekako mimogrede. "Precej nestabilna zavest," sem približno pojasnil, "v prostoru pa me menda predstavlja ta beljakovinska struktura. Če poznaš prostor in te reči."«