Omemba: Ana Schnabl

»Za pretrgano pripoved sem se odločila precej zavestno, ko sem se vprašala zelo preprosto stvar: Kako se spominjamo? Ne spominjamo se linearno, ne spominjamo se zaključeno in to mi je pomagalo oblikovati formo pripovedi. Večina pripovedi je pretrgana, raztrgana, nekje otrpne, polno je zamolkov. S tem sem želela bralca popeljati tudi z drugimi literarnimi sredstvi v Evelinino zavest.«

»Zame je v odnosu do nasilja v družini oziroma do intimno-partnerskega odnosa pomemben premislek o rehabilitaciji tako žrtev kot storilcev. Prepričana sem, da je potrebno ta problem nagovoriti holistično, se pravi, žrtvam nuditi dolgotrajno psihosocialno pomoč in se hkrati obrniti tudi k storilcem. Če njihov gnev, njihova želja, da škodujejo, ne bosta nagovorjena, bodo seveda to ponavljali.«

»Družba ni zavetje, družba je nekaj nevarnega, nekaj, kar nam spodnese tla pod nogami. V zbirki je zavetje literatura, poezija.«

»Brez poezije bi bil človeški jezik samo sredstvo sporazumevanja. Kakor hitro prestopimo polje literarnega oziroma poetičnega, so te možnosti neskončne: odpre se vesolje, kjer nek izraz, ki ga vsakodnevno uporabljamo, lahko pomeni tisoč in eno stvar in s tem človeku širi domišljijo in empatijo, da se lahko lažje vživi v druge, da razume svet, da morda na nek način najde tudi svoj mir.«

»Tema Mikrokozmosa vstopa v vse letošnje programe, 30. sejem pa v tem kontekstu predstavlja številne svetove, ki temeljijo na interakciji z nam podobnimi, pa tudi drugimi in drugačnimi, interpretaciji konteksta, ki nam je dan, ustvarjalnosti pri ustvarjanju tistega, k čemur stremimo. Stična točka vseh teh svetov, o katerih bomo govorili, je plemenitost duha.«

»Evelin v dnevni sobi miži in se, glava v ognju, prsi v ognju, želodec v ognju, osredotoča. Stisne pesti.«

»…ampak kako požgati dom, ki je tako neverjetno moker? Na katerega ves čas dežuje.«

»Važno je, da med naju, ko se počutim najbolj ranljivo, postavim čim višji zid. Če ga bom odrinila prva, bo on lahko samo drugi. Važno je, da z najino bližino upravljam samo jaz.«

»Feminizem je postal brezzobi tiger, ki ne sloni toliko na odpravljanju krivic ali pa na odpravljanju statusa quo, ampak se je predelal v neko gibanje za samozavest žensk – confidence feminism.«

»Poglejte, koliko je žensk v slovenski akademiji, pa vam bo vse jasno. Zdi se mi nenavadno, da še ni prišlo do iniciative, da se ustanovi ženska akademija. To je pot za feminizem, ta drznost.«

»Zaprta je spolno, še bolj je pa v zadnjem času zaprta tudi generacijsko.«

»Če jih pravzaprav sploh znamo prenesti in zlasti – zakaj jih ne znamo. Kdaj zberemo pogum, če ga zberemo? Zakaj ga ne zberemo?«

»Artikulacija spretna, stavčne strukture so gladko tekoče. Razpon besednega zaklada je širok, a naraven. Zanos je opisan v več vrstic dolgih povedih, ki se berejo kot mrzličen tok zavesti, od navdušenja kipeč čez vse robove. Avtorica z lahkotnostjo, skorajda mimogrede, izreka besede, za katere se zdi, da vsebujejo poanto naših življenj in bi jih lahko begajoče iskali leta. In to ji uspeva vedno znova.«

»Kajti nič, je Dunja spoznala, ah, kaj, je Dunja takrat začutila, je edini realni, edini mogoči seštevek ljubezni in groze.«

»Nič, je Dunja takrat začutila in se zmrazila, kot najzvestejši opis ... moje, tvoje, njihove, vaše ... ambivalence sveta.«

»Sestrski odnos je krut, neprestano niha med zanikanjem in afirmiranjem ljubezni in pozornosti.«

»Gre za srhljivko, kjer identiteta preprosto mora biti spremenljiva in zmuzljiva; vse drugo bi bilo za roman z naslovom Sestri neprimerno.«

»Nove (avto)biografske izdaje, ki so v zadnjem času zelo priljubljene – izideta biografiji igralke Jožice Avbelj, ki je delo Petre Pogorevc, in smučarske legende Toneta Vogrinca ob njegovi 80-letnici.«

»Izšlo bo tudi nekaj zanimivih del avtoric, saj se z novimi knjigami vračajo Gabriela Babnik, Ana Schnabl, Irena Svetek.«

»Napovedal je izid novega romana Katarine Marinčič, pesniške zbirke Ane Svetel in literariziranih potopisnih besedil Mojce Mavec.«

»Vsakdo se najgloblje zaplete v tiste ljudi, ki ga z vsemi sredstvi ščitijo pred zdrsom v najglobljo zev, ali v tiste, ki jih je pred izhlapitvijo treba zaščititi. Redki prenesejo izpostavljenost. Nihče ne zdrži, če se na njem razlomi ravnodušnost sveta.«

»Spraševala sem se, ali je legitimno pisati o informantih – to je tema, ki se je pri nas ponavadi lotevamo zelo moralistično.«

»Tako malo potrebujemo, da začnemo razkazovati svojo ranljivost. Nekoliko premočno deževje, nekoliko prestaro hrano, nekoliko premalo pozornosti.«

»Pisanje je avtoerotična dejavnost, občuteni slast in strast izhajata iz lastne jezikovne sposobnosti, še več, iz lastne sposobnosti nadzora nad jezikovno resničnostjo.«

»Urednica, ki je tajna agentka, bi lahko bila premisa za kriminalko Dana Browna.«

»Na kakšen način se ljudje srečujemo s samimi seboj, s svojo usodo, in kako ta srečevanja prenašamo.«

»Ker sem mladost tudi sam preživel na čezoceankah s to posebno človeško vrsto, je po moje prav, da sem napisal resnico o teh možeh.«

»Zaradi pomanjkanja ljubezni in možnosti, da ne bi bila le gospodinja in mati v nadvse revnem patriarhalnem koroškem okolju, si je pri komaj 50 letih vzela življenje.«

»Avtorica zelo prepričljivo in ostro profilira neodgovornost in neprizadevnost moških likov do svojih najbližjih z vrhuncem v najdaljši, osrednji zgodbi zbirke Veliki voz.«

»Faye je utrujena, preutrujena, da bi gospodarila z lastno usodo, zato krmarjenje in pripovedovanje prepusti drugim ter tako spregovori o sebi.«