Omemba: Anja Štefan

»Skrivnostni svet podob Eve Lindström se nenehno spreminja. Drevesa se selijo v tujino, psi dobijo ogromne razsežnosti, predmeti izginjajo in se nenadoma znova pojavijo. S hitrimi potezami čopiča in gostimi barvami Eva Lindström ustvarja večpomenski dialog v besedilu in sliki, v katerem se pretakajo meje med otroki, odraslimi in živalmi. Z globoko resnostjo in divjim humorjem se dotika velikih vprašanj življenja.«

»Vprašanja o začetku sveta že tisočletja prosijo za odgovor. In ljudje po svojih najboljših močeh odgovarjajo nanja. Tudi z zgodbami in pesmimi, ki jih boste slišali v tem večeru.«

»Ob ustanovitvi festivala se je pripovedovanje ljudskih zgodb za odraslo občinstvo zdelo ekscentrično dejanje ter ustanoviteljica in ena od začetnic profesionalnega pripovedovanja pri nas, Anja Štefan, je s sodelavkami počasi in vztrajno utirala pot ljudskim pravljicam v javno življenje in pripovedovanju v družbo drugih umetniških zvrsti. Danes veliko pripovedujemo z odrov in izza katedrov, zgodba pa je zasidrana v vse pore družbenega komuniciranja.«

»Včasih je varneje popraviti pesem kot resničnost«

»A potem so šle svojo pot, vse bolj so postajale način, da skozi pogovor med mravljicami izrazim neko svoje opažanje, mnenje, pomislek, šalo, majhno modrost«

»Že leta jih pišem, med epidemijo sem se z njimi ukvarjala res poglobljeno in nastalo jih je več kot 300. V končni izbor, ki sem ga že oddala, jih je uvrščenih 77. Knjigo ilustrira Tomaž Lavrič in če bo vse po sreči, bo izšla že letos«

»Nič na svetu ni tako neustavljivo nalezljivo kot smeh in dobra volja.«

»Naložili so nas na tovornjake in nas odpeljali v srce teme. Kajti sovražnik ni nikoli počival.«

»O, gospod Kitka, kaj počnete ob vodi, iščete navdih?«

»Pri pisanju me bolj pritegne ruralno kot urbano okolje.«

»Antična književnost se v njegovih prevodih ne kaže kot zgodovinska kurioziteta niti ne kot zakopani temelj naše kulture, temveč kot nekaj svežega in navdihujočega.«

»Zgoraj sonce, spodaj tla, / vmes pa par ljudi. / Res ne veste, kdo je to? / Jasno, da smo mi.«

»Pesem mi, Muza, zapoj, o možu, ki mnogo je blodil,daleč po svetu okrog, ko sveto je Trojo razrušil …«

»Biti doma v svojem jeziku - v tem sta velika svoboda in moč.«

»Biti doma v svojem jeziku – v tem sta velika svoboda in moč.«

»To so taki zvezki, na drobno popisani s svinčnikom. Ko začneš listati, se ne prikaže zgodba. In ne veš, ali je zgodba, ki jo začenjaš prepisovati, kaj vredna. Greš od besede do besede.«

»Ko se prebiješ skozi, se morda izkaže, da dobiš nekaj zgodb, ki so morda uporabne za današnje otroke.«

»Nekatere pravljice, ki jih prepozna kot močne, kot vredne, da živijo naprej, namreč zaradi same ubeseditve ali določenih vsebinskih drobcev v izvorni obliki ne morejo doseči današnjih naslovnikov.«

»Njene ilustracije pripovedujejo na enostaven, skromno okrašen način, na videz robusten, a slikarsko močen in ekspresiven.«

»Drobtine iz mišje doline so katedrala, a brž potem drobcen vrisk, ki ga bo zdajci zametel sneg. Prav tako kot Življenje.«

»Lahko je le pogled ali divji preval junaka, vedno je videti naravno in predvsem zgovorno.«