»Poleg tega, da je genialna interpretinja in avtorica, jo cenim tudi zaradi njenega karakterja, ker je velikokrat brezkompromisna. Lahko rečem, da me je, ko sva se spoznala osebno, navdušil njen neizmeren in fantastičen smisel za humor.«
»Zdi se, kot da bi bil šanson za Svetlano Makarovič enako naravno umetniško okolje kot poezija in izjemne pripovedke, ker je lahko v šansonu še bolj igriva in kljubovalna, posmehljiva, duhovita do vseh mogočih človeških zablod, napak in hudobij.«
»Govori o tem, da je čas kladivo, ki kuje prihodnost, in da bo to kladivo razdelilo, kar je les, kar je kamen, kar je plehka pločevina in kar je žlahtna kovina. In upam si reči, da je naš koncert žlahtna kovina, državna proslava pa plehka pločevina.«
»To ni moja Ljubljana! To ni moja rdeča zvezda! Zato se z današnjim dnem odpovedujem naslovu častna meščanka Ljubljane.«
»Med spomine, ki so deloma lahko tudi naši, kolektivni, med prastrahove, kot so bolezen, izguba, smrt, zanikanje, laži in samost, popelje v iskrivi melodiji literarne duše, ki ni izgubila otroške igrivosti, radoživosti, torej prostosti.«
»Z rdečimi zvezdami na prsih, simbolom upora in svobode nas bo pesem ponovno združila v nekdanjem tovarištvu, ki pozna resnično zgodovino te dežele, je ne potvarja in s ponosom govori o njej! Čas je, da združimo moči za boljši jutri, in ni ga, ki bi nas znal bolje združiti kot pesem.«