Omemba: Tatjana Pregl Kobe

»Počasi umira, kdor ne sprašuje po tistem, česar ne ve, kdor ne sledi svojim sanjam.«

»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«

»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren, pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin pa nerazložljivo mističen.«

»Stoletje otroka je sovpadlo s stoletjem knjige.«

»Vse bolj ga vleče v to smer ustvarjanja. Ker se tega zaveda, in se z vizijo ustvarjanja za odraslo občinstvo vživlja v tovrstno pripoved, pa so njegove ilustracije lahko tako prepričljive.«

»samo da sem / : da ne zavračam / poljubov ne dotikov«

»Večer se poslavlja / s pesmijo čričkov / svetloba pridušeno ihti.«

»sem ena tistih / ki vidim česar / drugi ne vidijo«

»če je poezija abeceda sveta, in to najbrž, da je, potem je tako zaradi tega, ker beleži ljubezen, sovraštvo, dobro, zlo, tesnobo in strah.«

»Upa na razumevanje drugega, na njegovo odkritost, a se zaveda iskanja svojih korenin, potrebuje bivanjsko svobodo, s katero izgrajuje svojo samozavest.«

»Včasih se počuti odtujen od drugega, a je v tej samoti tudi najbolj to, kar je.«

»Prepletenost intime in občasna ironična prezentacija znotraj družbenega konteksta, primerno besedišče ter izvorne plasti sebstva zagotavljajo pesniško presežnost v različnih legah avtorjevega poetičnega izraza.«

»Gre za pripoved o uničujočih posledicah vodnega divjanja.«

»Razstavljene fotografije Maje Šivec sprožajo povsem individualen pogled na divjanje ujme, nastale ob obrežju Drave.«

»Kot dokument časa lahko fotografije v živo pričajo o najpomembnejši izkušnji sredi groze odtrganosti od sveta, brez elektrike in vode, o vodni ujmi, ki je osamila in odrezala od sveta mnogo ljudi.«

»Vemo, da plazovi še niso rekli zadnje besede, da se reka le pretvarja, da je ukročena, da so preštevilni bregovi razrahljani in utrujeni in da prav kmalu prihaja jesen, z njo pa klasične padavine, dvig vodostaja in hudourniki.«

»kot neustavljiv popotnik na ladji širnega sveta in lastnega intimnega občutja, ki za seboj – namesto drobtin, ki naj omogočijo pot nazaj – pušča množice porisanih in poslikanih papirčkov.«

»Njegove ilustracije ponekod predstavljajo konkretne predmete, figure in pokrajine, lahko pa delujejo tudi kot abstraktne prispodobe, ki odsevajo lirično vsebino.«

»Moja glavna okupacija so bila razmišljanja o dvojnosti, o tem, ali je svet pred nami res berljiv samo na en način ali ga z načinom predstavitve lahko spremenimo na vizualni in s tem na čustveni ravni.«

»Za slikarko so linije kot ljudje, vsaka je drugačna, vsaka s svojim značajem in druženjem: ljudi ne more spreminjati, lahko pa to naredi s svojimi linijami, v lastnem likovnem nagovoru.«

»S slikanjem slike na prosojnem nosilcu, konkretno z akvareli na paus papirju, sem začela svoje raziskovanje pred štiridesetimi leti, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.«

»Naslovi njenih slik so enigmatični, začarajoči, vodijo naravnost v našo, gledalčevo intimo.«

»Gledalec je postavljen v stanje, kjer iluzija ne obstaja zato, da bi prevarala oko, ampak da bi mu omogočila, da vidi bolje in več.«

»Nekaj tako prvinsko intimnega gledalca udari kot potres nečesa neubesedljivega, čiste lepote.«

»Njegova serija fotografij je le njegovo videnje, kajti nihče ne ve in nihče si niti približno ne upa napovedati, kakšen bo jutrišnji svet, ki umira pred našimi očmi. Le eno je gotovo: drugačen bo.«

»Tako radikalno kot človek posega v svoj naravni prostor, so radikalni tudi njegovi posegi v lastne fotografske posnetke. Vse te možnosti je uporabil zato, da je čim nazorneje prikazal lastno občutenje grožnje, ki lahko v bližnji prihodnosti postane resničnost.«

»Njegova serija fotografij je le njegovo videnje, kajti nihče ne ve in nihče si niti približno ne upa napovedati, kakšen bo jutrišnji svet, ki umira pred našimi očmi. Le eno je gotovo: drugačen bo.«

»Tako radikalno kot človek posega v svoj naravni prostor, so radikalni tudi njegovi posegi v lastne fotografske posnetke. Vse te možnosti je uporabil zato, da je čim nazorneje prikazal lastno občutenje grožnje, ki lahko v bližnji prihodnosti postane resničnost.«

»V pastelnih podobah Jakčevih pokrajin prihajata do izraza impresivna liričnost in intimnost, v portretu ekspresivnost in v fantazijskih podobah problematika življenja in smrti.«

»Jakac je bil sicer v zgodnji dobi ekspresionist, njegov mladostni zagon pa se je predvsem pri krajinarstvu pozneje 'umiril v mehkem, mojstrsko liričnem vizualnem jeziku'.«