Tema: Gledališka predstava

»Nezmožni umreti je slovensko-italijanska trilogija, ki jo je zasnoval Giacomo Pedini.«

»Navdih je Pedini dobil v romanu Josepha Rotha Kapucinska grobnica.«

»Predstava služi kot vstopna točka v celoten projekt Dodekalogije.«

»V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina. Spomina, ki nas zapušča, spomina, ki nas zavaja, spomina, ki nas razdvaja. To je zgodba o nekoč in o danes, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost, in o sedanjosti, ki jo duši preteklost.«

»Vse delo temelji na tem, da smo vsi posamezniki, da gledamo na svet vsak iz svoje perspektive, da imamo zelo različne poglede na stvarnost in zgodovino in to je izvor konflikta.«

»Lik, ki ga igram, mi je zelo daleč, ker govori o meji, želi mejo, poudarja italijansko nacionalnost, precej drugače, kot jo razumem jaz.«

»To je bila ena izmed prvih knjig, ki sem jo skrbno izbrskala za svojo, takrat komaj enoletno prvorojenko.«

»V uprizoritvi se bomo poigravali s principom napake, spodletelosti, neuspeha, nenavadnosti.«

»Kaj naj človek sam s sabo, ko v družbi nima več funkcije? Ko je oddelal službo, zgradil hišo, vzgojil otroke? Ko se zdi, da ga nihče več ne potrebuje? Ima sploh še svoje mesto na tem svetu? Ko ni ničesar več, kar bi moral: je takrat čas, da obupa, ali za to, da dela tisto, kar si želi? Kaj pa, če je to stvar odločitve?«

»Temu na svojstven in kreativen način dodajata še ščepec naravnanosti k uporabi naravnih materialov ter kritičnega pogleda do odnosov v sodobni družbi.«

»Tekst (oz. več njih) ni svetinja, temveč gibljiv, gnetljiv material, ki ga 'izkoriščamo' za svoje namene, da lahko spregovori o revoluciji kot taki, potrebnosti revolucije in predvsem današnjega pasivnega, egoističnega odnosa zahodnega sveta do nje.«

»Imperializem kot glavna (a absolutno ne edina) tarča takratnih protestov se je spremenil, akterji, ki ga najmočneje poganjajo, pa ostajajo isti: svetovne velesile z meščanskim razredom našega zahodnega sveta na čelu.«

»Skozi njihove konfliktno-humorne izpovedi igra poudarja subjektivnost spomina in način, kako naši osebni predsodki in čustva oblikujejo naše razumevanje sveta okoli nas.«

»Najboljša evropska predstava je hkrati zabaven in resen pregled nekaterih vprašanj našega časa.«

»Naša predstava je tudi praznovanje evropskega duha sodelovanja in raznolikosti.«

»Je pogumna, drzna uprizoritev, ki se ne izgovarja na politično korektnost. Morda bi bil njen najboljši opis – resna zabava.«

»Med čakanjem na predstave so se šalili, kaj bi bilo, če bi bilo. Se pravi, če bi v žiriji nekdo znorel in se ne bi strinjal z odločitvijo preostalih žirantov ter bi grozil, da odstopi; če bi se o nekom, ki so mu podelili nagrado za najboljšega igralca, tisti dan razvedelo, da je spolno nadlegoval soigralko in tako naprej. Iz teh potencialnih zgodbic je nastalo to, da so vsi menili, da bi o tem morali narediti predstavo.«

»To je komedija, v kateri ni ene čiste linije, ni enega ljubezenskega para, ampak je ena velika zmešnjava. Je kar precej parov, ki se približujejo in oddaljujejo med seboj. Veliko hrupa za nič je v resnici ta naš napor, da se prepoznamo, zbližamo, da uredimo naša čustva.«

»Vendar še vedno velja, da eni brez drugih ne moremo in da nam je vsem lepše, če smo skupaj.«

»Vsi smo muzejska inventura. Mi ne samo, da smo umetnost, mi dihamo umetnost. Dihanje pa je izmenjava kisika in ogljikovega dioksida. Gre za daj-dam proces. Za ponudbo in povpraševanje. Trdimo torej lahko, da je dihanje propaganda kapitalizma.«

»Jaz sem se odločil, kot sem se odločil. Zdaj je, kar je ... Treba je stat' za svojimi odločitvami. Če si se odločil it' gor, moraš it' najprej dol. In obratno, najprej moraš it' gor, da lahko greš dol.«

»Meursault je arhetip mnogih literarnih potomcev.«

»Tragedija se začne, ko apatična oseba prevzame nase odgovornost in se odzove z lastno resnico, brez vsakršne strategije.«

»Resnica kot edina možnost ga spremeni v junaka, čigar vedenje je v nasprotju s pravili družbe.«

»Odkril je čustvo in je pripravljen umreti, da bo ostal zvest temu razodetju.«

»Adaptacija? Modernizacija? Aktualizacija? Sprememba knjižnega jezika v narečje? Ali mogoče novo branje klasicistične mojstrovine?«

»Tako kot Aličina čudežna dežela je tudi gledališče svet, ki ima možnost, da stvari obrača na glavo in me z drobnimi zasuki ter majhnimi presenečenji sili, da začnem razmišljati o samem sebi, o svojem mestu v svetu in o svoji identiteti.«

»Peti igralec je scenografija.«

»Vendar tega niso želeli doseči le z gledališko imaginacijo, temveč so želeli zgraditi konkreten zaprt prostor.«

»Najdlje pride, kdor ne gre nikamor.«