Tema: Književnost

»Vsak takšen človek si želi, da bi lahko zavrtel čas nazaj.«

»Prva izdaja z izvirnimi platnicami je izjemno krhka in zato zelo redka.«

»Izvirno genialnostjo in občasnimi močmi poetične domišljije.«

»Obolelosti avtoričine glave in srca.«

»suveren esejistični glas«

»sočna in dostopna avtobiografska pisava, ki o svetu in življenju spregovori skozi svetovljansko duhovitost«

»Jeseni izide sedmi, zadnji del serije. Črna in Brin se v šestem delu vrneta, a je na domačem jezeru precej drugače, kot je bilo ob njunem odhodu. Odnosi med rodovi so se poslabšali, celo zaostrili. Poleg tega želita mlada človeka znanje, ki sta ga prinesla s seboj, koristno uporabiti.«

»Želel sem napisati serijo, ki bi bila po eni strani dovolj napeta, da bi pritegnila fante, ki malo manj radi berejo, po drugi pa vsaj nekoliko poučna.«

»Nebo pod vodo že z naslovom evocira neulovljivo odsevnost, zrcaljenje in tisti nedoločljivi stik med realnim in iluzijo.«

»Kar sem doživel, prekrijem z lističi zlata, ki so jezik.«

»Če mirno počivam v točki razbolenosti, za parklji pride Miklavž.«

»Besede mičejo, dejanja vlečejo.«

»Besedilo v Literarnem nokturnu interpretira Žan Brelih Hatunić.«

»Silva Danilova je režirala neko delo s konjem, v njej pa so morali biti zvoki kotalkajočega se konja. Tonski tehniki so potegnili kable iz studia v avlo in kotalkanje se je začelo. Kotalkala je Lane Stranič.«

»Pisatelj piše umirjeno, previdno in vendar presunljivo.«

»Vrednost poezije ni le v nji sami, temveč da ima tudi nesporno poslanstvo, da more iz ustvarjalne moči človeka prenavljati.«

»Na kakšen način se skuša dotakniti globljega doživljanja njene usode, lahko slišite v oddaji Izbrana proza.«

»Bükvič je velik pripovednik. Njegovi ljudje so izklesani, polni življenja, ne mislijo veliko, ampak delajo.«

»Zgodbo Pometač Marich interpretira dramski igralec Aljoša Ternovšek.«

»Oči, a imaš oči, oči?«

»Brez tebe črka p pač ne gre.«

»Humorne zgodbe na ta račun ne prizanašajo nikomur, niti znanemu Roaldu Dahlu.«

»Povsod sva. In nikjer. Grevá / in zimski veter k nama vleče. / V cerkváh, ko dan je, ko temá, / prepeva in ugaša sveče.«

»... pljuskala v rupe bi skalnatih sten, / padala v brezen bi črne globine, / spenjala spet se prešerna v višine / kot kljubujoč in razpenjen greben. / Ko pa bi zmagan utihnil vihar, / spet bi bila le zrcalo pokojno, / sonca in meseca žarkom prosojno, / mir le, tišina brezbrežna in žar.«

»Naprej, samo naprej.«

»V tistih redkih trenutkih, kadar se mu je zdelo, buden je, je opazil, kako je vsakič za spoznanje bližje rešetkam.«

»Preden je zares prišel dopoldan, je Kristijan ugotovil, lakota se je le malenkostno pritajila, da bi ga zdaj močneje pestila.«

»Najboljša reč na svetu je plot. Kako te vsega razbremeni, kako te vsega osvobodi, kako te naredi samozavestnega.«

»Pripoveduje mi o skodranih, angelskih laskih, ki so zrasli na golih glavah sojetnic.«

»Zakaj so zagrešili toliko umorov, škandalov in grdobij? je z vročično hlastnostjo odgovoril (...); zato, da bi vsem vzelo pogum in bi iz vsega zmešali godljo, potlej pa družbo vzeli v svoje roke.«