Tema: Književnost

»Kmalu po tistem, ko je Fjodor Fjodorovič Sigajev zalotil ženo z drugim, je prišel v trgovino z orožjem, da si kupi primeren revolver.«

»Prišel sem od daleč in začel na dnu. Ampak usoda je bila jasna. Zdelo se mi je, da gleda naravnost vame in v nikogar drugega.«

»Nihče ni velik pred svojim pritlikavcem.«

»Pibernikova poezija je zagotovo najbolj intimna in najbolj tenka žila izpovednosti, pričevanja o njegovem bivanju med nami, zato zagotovo tudi njemu, če že ne toliko svetu – sveta stvar.«

»Knjiga The Christmas Pig bo izšla manj kot leto dni po tem, ko je Rowlingova izdala pravljico The Ickabog.«

»The Ickabog je najprej 'izhajal' na spletu, po poglavjih.«

»Tako torej, tovariš Lokaves, imena da vam niso važna, pravite, tovariš Emil Čevapčič, kaj!«

»Lepota bežna ti, / ki me je tvoj pogled prerodil prav do dna, / ne bom te videl prej kot šele v večnosti?«

»Je to najboljše, kar zmoremo?«

»Vseh dvanajst Jezus je povabil / v odmaknjen, skromen kvart.«

»Vpliv virusa je pretresel temelje vsakdanjega življenja in spodbudil vse generacije k premisleku o posledicah pohlepa in potrebi po solidarnosti.«

»V želji, da bi podoživel Gospoda samega, je počasi začel izgovarjati psalm, ki ga je Jezus izrekel na križu ...«

»Zmoremo brez ugodja, a ne brez navdušenja.«

»Njegova duša je počasi pojemala, ko je poslušal sneg, potihoma padajoč po vesolju...«

»Bilo je strašno, ja, lahko bi bruhal od ogabnosti ... v glavi sem cutil skeleco luknjo...«

»Briga me, če je pandemija! Briga me, če morajo najeti božične sani z letečimi jeleni...«

»Čutim tujost, najvišje priznanje življenja.«

»Vse pride in gre / smo samo utrinek /– to je premena življenja.«

»Je mogoče da za vsem tem ni ničesar / da samo jaz dajem pomen / oblakom šumenju trsja vetru skovikanju ...«

»Ta knjiga je posledica. V celoti je natipkana na mobilni telefon in prevedena iz farsija. Je glas priče in dejanje preživetja, živa slika petih let, preživetih v zaporu in pregnanstvu. Lirični odziv iz prve roke. Krik upora proti nečloveškemu ravnanju z begunci in zaporniki. Še več: proti avtomatiziranemu korporatokratskemu delovanju Kiriarhičnega sistema, abstraktne entitete, ki v nedogled prizadeja trpljenje, njen dejanski podaljšek pa je slehernik, ki, yessir, le izpolnjuje ukaze. Sistem kot hobotnica, ki steguje lovke po vsej Zemlji.«

»Naša vlada je vklenila njegovo telo, toda njegova duša je ostala duša svobodnega človeka ... Velik pisatelj našega časa. Avstralija je za begunce na otoku Manus zgradila pekel. Sramota nas bo vse preživela.«

»Ne poznate me, ampak ste verjetno že videli moj obraz. Na prejšnjih fotografijah so nas s piksli izmaličili do pasu, celo naši lasje so bili preveč izraziti, da bi jih razkrili. Toda zgodba in tisti, ki so jo ščitili, so se izpeli in na temnejših koncih spleta nas ni bilo težko najti.«

»Mislim, da je bilo od vsega začetka usojeno, da bo Lex 'tista, ki je pobegnila'. Zaljubila sem se v njen pogum in v to, kako zelo se je kot odrasla ženska upirala slavi oz. temu, da bi jo njena lastna preteklost definirala.«

»Všeč mi je, da se vam zdi Ethan zanimiv lik, ker je tudi meni eden od najljubših – ne z vidika, da bi ga imela rada, ampak ker se mi zdi fascinanten.«

»Res je rahlo nenavaden občutek – nisem predvidela, da založništvo deluje na ta način. Kadar promoviraš knjigo, si po navadi globoko zakopan v naslednjo ali pa jo celo končuješ.«

»Ker je med nastankom najstarejšega, Trubarjevega besedila in najnovejšo pripovedjo Arjana Pregla iz leta 2017 kar 459 let, je v tej knjigi reprezentativno zajet svojevrsten razvojni lok slovenskega pripovedništva, še bolj pa se zdi pomembna generacijska, pokrajinska, spolna ter žanrska pestrost najrazličnejših pisav.«

»Pesem o sebi, ki je 'himnična hvalnica vesoljnemu Človeku, ki tisto božjo iskrico, ki tli v vsakem od nas, razpihuje najprej v plamen, v kres,' je zdaj izšla v samostojni knjigi v prevodu Mihe Avanza.«

»Erica Johnson Debeljak je v spremni besedi zapisala, da 'Whitmanovo slavljenje jaza, njegova sebičnost, če hočete, gre vselej z roko v roki z njegovo solidarnostjo do vseh drugih človeških bitij, do vseh drugih živih bitij in narave same.'«

»Pesmi, ki jih v celoto povezujejo subtilne ilustracije Mateje Kavčič, so hkrati ljubeči obredi spominjanja in poslavljanja.«

»Vreščiš, vreščiš, to je vse, kar znaš!«