Tema: Poezija

»Skratka, to je poezija, ki jo je treba brati pozorno in ponižno, in pokaže se, kako so lahko majhne stvari velike in pomembne za vsak trenutek.«

»Življenje je zelo dolg skok s padalom, / ki se na koncu ne odpre.«

»Vse to obstaja. To je dovolj.«

»'Si črn?' / 'Ne. Polbel.'«

»Meditiramo, da ne ponorimo – dokler ne ponorimo.«

»Zajebantska poezija Blaža Iršiča je smrtno resna.«

»Imam noge, / da pobegnem, / pa sem še vedno tu.«

»Imam noge, / da pobegnem, / pa sem še vedno tu. / Če bi duša res lahko zapustila mrtvo telo, / bi ga gotovo kdaj pa kdaj zapustila, / tudi dokler je še živo. / Vsaj kakšna lajdra od duše, / vsaj za kakšen dan.«

»Življenje je zelo dolg skok s padalom, / ki se na koncu ne odpre.«

»Vse to obstaja. To je dovolj.«

»'Si črn?' / 'Ne. Polbel.'«

»Imam noge, / da pobegnem, / pa sem še vedno tu. / Če bi duša res lahko zapustila mrtvo telo, / bi ga gotovo kdaj pa kdaj zapustila, / tudi dokler je še živo. / Vsaj kakšna lajdra od duše, / vsaj za kakšen dan.«

»Želim si eksplodirati / kot strok ognjenega drevesa / prepustiti svoja semena vetru.«

»In v trenutku, ko so me hoteli zatreti, je prav erotika zame postala prvi korak ne le v smeri slavljenja lastne ženskosti, temveč tudi v smeri bojevite politične zaobljube spreminjanja okostenelega družbenega sistema.«

»Kako bi bilo, se sprašujem, / če se ne bi nenehno počutile, / kot da moramo biti na več koncih hkrati?«

»Pa ne recite, da vas nisem opozorila ...«

»Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?«

»[V]sa končna bitja raznese / božanska moč, ki je v njih.«

»Tisočletno / ponavljanje / rituala // je / nepretrgano / približevanje // po / najkrajši / možni // poti. / Etika / se // pojavi, / ko / je // pot / že / izgubljena. // Toda / pot / ne // more / biti / izgubljena. // Izgubljen / je / samo // tisti, / ki / jo // izgubi.«

»Jaz nisem v nevarnosti. / Jaz sem nevarnost.«

»Pazi, jaz zbiram besede moči, / od povsod in od vsakogar, / hitreje od hrtov, hitreje / od svetlobe.«

»I am not in danger, Skyler. I am the danger.«

»Kar je pozabljeno, je razsuto v čas / kot preostanek kuhane pšenice po pogrebu, ki so jo jedli otroci, nato mravlje in ptice.«

»Kar je vrezano, je razporejeno po spominu / kot stalna razstava pred spanjem, / na ogled, ko se stemni pred očmi.«

»Vsakomur se zdijo lastni sunki najmočnejši, / vsakomur tuja mehkoba pretrda. / Svet stoji, vsakič najslabši, / vsakič najboljši doslej.«

»moje občutenje sveta in časaje taka globoka, gosta in temna žalostje taka trda, težka, groba stiska(o jaz, ki mi nič ne manjka)(o jaz, ubogi ateist)je kot kepa vlečenega testaki jo nekdo tanjša in širi in vleče in raztegujein te zmelje in raztrosi po testu in te vanj zavijein si štrudlen tam scmarjen, zažgan štrudlki ga nihče noče«

»Rupert mirni / Rupert spokojni / Rupert svetli«

»V tem verzu se pokaže njegova dejanska modrost, saj je najtežje nositi prav neizrečene besede.«

»plus I mislim da gre za izhod da je tema globoko topla globoko svetla da greš v svetlobo postaneš svetloba si svetloba da se lahko začne ponavljanje da smo nadaljevanje«

»čeprav je monika rekla če si predstavljam da bom samozavesten jež nekaj drugega samo ne človek ker človek pozablja ker človek onesnažuje ker človek ne spoštuje ker človek ljubi čeprav ne zares ne dovolj ker človek I uh«