»Razmišljam o vsem tem in misli plavajo malo v šolo, malo med otroke, malo k svoji družini in ugotavljam, da v kulturi nikoli nisi sam. Da je kultura dejansko stvar, ki nas povezuje.«
»Želimo povedati, da kultura za nas niso zgolj besede, temveč so naša dejanja, naša življenjska drža, temeljna usmeritev in pa seveda naša obljuba prihodnosti. Zaupati v kulturo pomeni zaupati v moč duha, v bogastvo, v ustvarjalnosti in v lepoto, ki jo človek podarja sočloveku. In za te vrednote si na naši šoli še kako prizadevamo.«
»Priti, videti, uspeti. Ali pa samo priti in videti. Ali samo priti in ne videti, ne uspeti. Riba je zadeta, je ranjena ali mrtva, nikakor je ne smem zapustiti. To ribo bi rad imel. To ribo in magari nobene druge več.«
»Zamisel, da sodelujete na predsedniški novinarski konferenci, ki jo pokriva televizija, je ta, da vas pokažejo na televiziji. Tako vas vidijo člani vaše družine, prav tako pa tudi šefi doma. Najboljši način za to je, da postavite vprašanje, če se da čim daljše, da se kamera ustavi na vas in ne na predsedniku.«
»Ko igram pri liturgiji, jo včasih obarvam z jazzovskimi vložki, z jazzovskimi harmonijami in ritmi. Zelo rad imam tudi zapisane jazzovske skladbe. Morda nisem tako odličen jazzovski glasbenik kot Hannes, a imam to glasbo zelo rad in nenehno iščem skladbe, ki so ustvarjene v jazzovski kompozicijski govorici in jih potem tudi vnašam v svoj koncertni program.«
»Orgle in saksofon - dva inštrumenta, za katera se zdi, da si med seboj ne bi mogla biti bolj različna. A vendar ju povezuje nekaj za obe glasbili zelo bistvenega, privlačnega in magičnega - to je dih, ki teče, se giblje in pretaka, ustvarja zvok in hkrati čustva, s tem pa vodi poslušalca v neslutene globine duše.«