Zdaj govori pisateljica

»Pripomogel k ozaveščenosti in spodbudil razumno razpravo.«

»Kadar puli plevel na vrtu, ve, kaj je sreča.«

»Gre za srhljivko, kjer identiteta preprosto mora biti spremenljiva in zmuzljiva; vse drugo bi bilo za roman z naslovom Sestri neprimerno.«

»Nečiste želje so zame svete.«

»Očetova smrt me je spremenila: zaradi žalovanja sem postala drugi človek.«

»Mislim, da bo v prihodnje zato tudi moj pisanje drugačno, a še ne morem reči, kako.«

»Mislim, da je zavest o kratkosti življenja od pandemije naprej do neke mere kolektivna.«

»Vključila bi svojo lastno izkušnjo nosečnosti in materinstva.«

»Jezi me, da živimo v svetu, kjer lahko opravljamo najbolj prefinjene operacije možganov, kjer lahko presajamo srca – ne moremo pa urediti hormonskih težav žensk.«

»Ja, zelo me moti. Feministka sem, pišem feministične eseje in govorim o feminističnih idejah – ko pišem leposlovje, pa sem umetnica, ustvarjalka.«

»Mama!! In tako izgubim koncentracijo … Upam, da bo vse skupaj lažje, ko bo malo starejša.«

»Sovražniki, pozor: najhujše se je zgodilo. Mojega očeta ni več. Moja norost je zdaj razgaljena.«

»Razmišljati o telesu pa pomeni razmišljati o času.«

»Tistim bralcem, ki so verjeli v te stereotipe, je moj najnovejši roman predstavljal precej težko branje.«

»Osvojila sem pravi ritem in dobila občutek za besedilo.«

»V nelagodju smo takšni, kakršni smo v resnici.«

»V izgubi najdemo sami sebe in smo, kar smo v resnici: ranljiva bitja, oskubljeni mladi škorci, ki kdaj padejo iz gnezda in upajo, da jih bo kdo pobral in vrnil mami.«

»Pisateljica je izpisala pretresljivo, tudi srhljivo in strašno knjigo, a nenavadno globoko in lepo, kot bi nas vabila in opogumljala, naj nas ne bo strah vsega novega, hkrati pa pred nas postavlja najvišjo zahtevo, kako ohraniti lepo in dobro v človeku.«

»da je komunizem aristokracija za vse«

»#punceinpolpunce so 'poskus upora proti tradicionalizmu in antiintelektualizmu, nekakšna aristofanovska utopija, ki verjame v nenasilne spremembe, tudi v gledališču'.«

»Komunizem je aristokracija za vse.«

»Šele me, sodobne žene, smo odkrile ono, čemur pravimo duša, odkrile smo v sebi lastno voljo, lastno presojo, samozavest osebnosti.«

»V zgodovini slovenske književnosti oblika pravega pisemskega romana skoraj nenavzoča.«

»V romanu Od dneva so in od noči je Miriam Drev odlično ujela ozračje prvega povojnega petnajstletja.«

»Nikoli nisem razumela očetovega prizadevanja v zvezi z mojim odraščanjem.«

»Pri pisanju me bolj pritegne ruralno kot urbano okolje.«

»Zgoraj sonce, spodaj tla, / vmes pa par ljudi. / Res ne veste, kdo je to? / Jasno, da smo mi.«

»Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam.«

»Umetnik s preoblikovanjem in premeno uporabe materiala po eni liniji preobrača in premišlja stričevo zgodovino, po drugi pa samorefleksivno naslavlja lastno delovanje, ki ga obiskovalki_cu prav tako ponudi v premislek ob hoji po na novo postavljeni premikajoči se in nestabilni parketni površini.«

»Temo, ki se zgrinja kot vesoljski prah.«