Zdaj govori pisateljica

»Žalostna sem nad dejstvom, da čeprav je trgovanje z rogovi mednarodno prepovedano že desetletja, trgovanje vseeno poteka.«

»Že več let sem si želela napisati knjigo o teh temah, predvsem o ogroženih živalskih vrstah, sploh tistih, ki se jih skuša rešiti.«

»Rac si je trikrat premislil, da ne bi imel knjige. Ko si je drugič premislil, sem se pogovarjala sama s sabo: 'Tudi pet minut se ne boš sekirala zaradi tega Poliča.'«

»Pogovarjali sva se o marsičem, kar potem ni prišlo v knjigo, a sva se strinjali, da to ni potrebno.«

»Moralna obveznost vsakega človeka vesti je, da zavrne normalizacijo odnosov z državo Izrael.«

»Ptica roparica zaokroži čez nebo. Prameni šibke svetlobe se začnejo plaziti skozi gozd, žarki jutranjega sonca prodrejo med drevesa in osvetlijo truplo ženske, ki leži na tleh. Z njenega obraza strmijo volčje oči, z njenih ust režijo volčji zobje.«

»Ne! Resnično? Zjutraj sem delala in telefon je zvonil ves čas, a se nisem oglasila. Zdaj slišim, da zvoni ves čas.«

»Nagrada je velika čast in hkrati velika odgovornost ... za pričevanje, ne nujno v smislu mojega pisanja, ampak pričevanja z vestnostjo in iskrenostjo do sveta.«

»Želela sem pokazati surovo bolečino in je ne zapakirati v nekaj literarnega, želela sem pokazati, kako noro močno boli.«

»Dosti ljudi mi je reklo – in morda je res – da Slovenec ali Slovenka ne bi mogla te knjige pisati tako odkrito.«

»Nekateri ljudje se mi niso upali približati. Imeli smo družinske prijatelje, s katerimi smo skupaj hodili na počitnice, pa se sploh niso odzvali. Nikoli več niso govorili z mano.«

»Kako to lahko narediš? Kakšen vzor si svojim otrokom? Človek umre, ti pa se ne želiš približati in nekaj povedati.«

»Ja, pomembno je, da se tej situaciji ne izogibaš.«

»Na začetku sem o tem pripovedovala, a sem ga želela seveda zaščititi, zato se ni pojavljal prav v vsakem pogovoru.«

»Najkoristnejša lastnost, ki jo pisatelj lahko pri sebi neguje, je samozavest - ali pa celo aroganca, če jo zmoreš. Pišeš zato, da bi se vsilil svetu, in v svoje sposobnosti moraš verjeti tudi takrat, ko svet ne kaže nobenih znakov, da se strinja s teboj.«

»In čeprav ne moremo vedno natančno prebrati, katere reference so tukaj navedene, lahko še vedno začutimo duh teh zgrajenih dokumentov«

»Roman Tišina, polna vetra v svoji dvoumnosti, kot piše avtorica, torej ostaja 'poskus, kako ujeti neulovljivo'.«

»Pravzaprav nisem bila izključena. Povabili so me k sodelovanju. Sklenila sem, da nočem.«

»Sem v stiku. No, z nekaterimi bolj kot z drugimi, ampak tako je bilo že od začetka.«

»Policija je vpletena (in je bila že vpletena v zvezi z drugimi grožnjami).«

»Ta hip mi je zelo slabo. Naj bo z njim vse v redu.«

»Nič ne more upravičiti tega napada.«

»Puhtelo je, polno vonja po Angeli. In vendar je bil to vonj praznine.«

»Tkivo mojih konceptov ni bilo abstraktno.«

»Poleti se je svetloba, ki je vstala izza Samskega bloka na vzhodu, usločila čezenj na osrednji trg mesta kot velikanski žgoči jezik sonca.«

»Angela je obljuba celote.«

»Moj spomin na Kočevje je brez nostalgije in brez domotožja, ker se v njem kot spojišču časov odsotnost spreminja v prisotnost v Angelinem naročju kot domu brez imenovane lokacije.«

»O taboriščih se takrat ni govorilo; Samski blok naj bi fantazmagorično pričal o tem, da obstajajo.«

»Ne sprašujte za pot.«

»Blodnik po Istri.«