»Režiserji uporabljajo intelektualne argumente, da bi pri igralcih dosegli želeni učinek; njihova čustva izzovejo s pomočjo jezika. Jaz pa sem lahko svojega osla k sodelovanju pripravil le z nežnostjo: z besedami, ki sem mu jih šepetal v uho, in s prijaznim božanjem.«
»Osli ne znajo 'igrati', ne morejo se pretvarjati; preprosto so. So nežni, pozorni, spoštljivi, vljudni in zvesti. Živijo v sedanjem trenutku in vse počnejo z vsem svojim bitjem. Nikoli niso narcisoidni. Ne prepirajo se o domnevnih namenih likov in nikoli ne oporekajo režiserjevi viziji. So popolni igralci.«
»Lahko si predstavljate, kako težko je bilo snemati živali. Včasih me kakšen gledalec pobara: 'Videl sem lisico v tistem prizoru. Kakšno srečo ste imeli, da ste jo posneli.' Ah, sploh si ne morete misliti, kako je bilo. Živali v filmu niso samo za kuliso, temveč nekaj pomenijo, predstavljajo. Medved nekaj predstavlja, ovca tudi, lisica tudi ... Bilo je pomembno, da smo živalim dali prvinsko besedo, saj ponazarjajo to dualnost človeka in živali.«
»V našem digitaliziranem in silovito zmanipuliranem svetu novičarskih omrežij in družbenih medijev je resnica tako zelo zrelativizirana, da lahko celo preverjanje dejstev velja za lažno novico. V skrajno ideologiziranem in razdeljenem svetu, kjer je dialog postal skoraj nemogoč, razprave pa so zreducirane na skrajne odzive, je sovražni govor, kakršnega pogosto podžigajo vlade, ki zagovarjajo skrajne politične ideje, postal nekaj najbolj vsakdanjega.«
»Že s tega vidika je bilo zanimivo zvonove spoznavati in zdi se mi, da bolj kot spoznavaš teme, ki te na neki način najprej vznemirjajo ali pa tudi razdvajajo, hitreje prideš do poglobljenega razumevanja sveta okrog sebe.«
»Da se z njim poslovim od Perota. Med nastajanjem sem spoznaval, da to ni samo film o Perotu, ampak tudi film o meni in o nas in da ni odšel samo dober prijatelj, ampak da izginjata tudi družba in svet, v katera smo verjeli.«