Zdaj govori režiser

»Upam, da nam je uspelo narediti predstavo, ki ponuja veliko različnih, a sorodnih možnosti dojemanja.«

»Soočiti se mora tudi z lastnimi duhovi in demoni in začeti verjeti, da je nekaj na drugi strani.«

»Prepričati mora, da je sposobna govoriti z ljudmi na drugi strani – ali pa vsaj, da je v tem zelo prepričljiva.«

»Zgodba je Da Vincijeva šifra Dana Browna za otroke. To je bila moja prva misel, ko sem prebral knjigo pisatelja Romana Kukoviča Tartinijev ključ.«

»Kot fascinantno pri zgodbi je poudaril dejstvo, da se 'zaplet sicer začne prav prek telefona, a otroci odložijo elektronske naprave in se lova na 'zaklad' lotijo analogno. Odlična nota zgodbe je, da se da zabavati v avanturah tudi brez pametnih telefonov.'«

»Biti ustvarjalec – to je neizmerna sreča ... Mimo osebne, družinske sreče je to najvrednejše, kar lahko človek doživi: dajati iz sebe nekaj drugim ljudem, pritegniti jih s svojo predstavo sveta, jih pripraviti, da jokajo ali se smejejo.«

»Mislim, da je Goga poleg doline šentflorjanske upravičeno eno najbolj znanih mest slovenske literarne zapuščine.«

»Prekletstvo Dogodka v mestu Gogi je v tem, da gre – vsaj po moje – res za izjemno dramsko mojstrovino, ki je postala kanonizirana, tako rekoč vpisana v jedro slovenske dramatike.«

»Osnovno izhodišče uprizoritve je bilo namreč v kolektivnem pristopu, v tem, da je glavni junak igre mesto Goga samo, materializirano skozi svoje raznolike obraze prebivalcev, skozi posameznike, ki se pojavljajo od vsepovsod, se opazujejo, nadzorujejo in kaznujejo, si ne pustijo dihati in si ne dovolijo pozabiti.«

»Življenje vitalnega 81-letnika v vseh njenih plasteh.«

»Preprosto povedano: gre za mesto, ki ga oblega sovražnik. Mesto čuva legenda o samorogu. Vendar se sovražnik in napadalec mesta, zunanji sovražnik, v operi nikoli ne pojavi. O njem se govori, vendar ga ni, ne nastopi. Kot da ni pomemben. Kot da so si ga izmislili.«

»To vemo, ker lahko to preberemo v zakoniku.«

»Tamala, prekrasno ustvarjena junakinja, kljub travmi na koncu najde izhod.«

»Igralec naporen za punce.«

»Leta 1995 mi je bilo v čast, da sem prišel v Cannes s svojim prvim filmom Teža. Osemindvajset let pozneje sem ponosen, da se vračam z malo večjim spektaklom.«

»Ne želijo priznati naše identitete, ves čas trdijo, da ne obstaja.«

»Ne želim namreč, da izbrišejo mojo identiteto, ne želim normalizirati teh razmer, v katerih živimo.«

»Rasizem je obstajal v vseh oblikah. V svojem letniku sem bil edini Palestinec, in drugi študenti so me dojemali kot 'eksotičnega' in 'avtentičnega'.«

»Iskal sem ranljivejšo obliko moškosti, kot jo poznamo iz klasičnih filmov ceste.«

»Ne slavi samo svobode, ampak tudi odgovornost.«

»Tunel je nenavadna predstava, ki išče udobje v temi in svetlobo odmerja kot slastno sladico.«

»Javnost se mora zavedati, da smo bili nekoč kolonialna sila in da smo zagrešili tudi strašne zločine.«

»Koliko zares prisluhnemo lekcijam zgodovine.«

»Zgodba govori o 'moralnem propadu' glavnega junaka.«

»V resnici gre preprosto za nekakšno sodobno suženjstvo.«

»To je največje besedilo, kar jih je bilo kdaj napisanih.«

»Vse, kar tam po festivalu ostane – ne samo smeti, temveč vse, kar ni 'imanentna prvina okolja' in česar tam poprej ni bilo – velja za stvar, ki ni na svojem mestu.«

»Menim, da je lep opis, ki misel pelje dlje, onkraj konkretnega koncepta smeti, in zajame vse, česar brez nas ne bi bilo tam ali kar zaradi človekovega posega ne bi bilo spremenjeno. Ljudje smo ustvarili gromozansko količino neimanentne snovi.«

»Vsaka vojna se zanaša na starševsko izdajo lastnih otrok.«

»Izrael ni prostor, ki bi vrednotil nedolžnost. Njegova militarizirana identiteta zahteva zatrtje in izmaličenje nežnih linij otroštva.«