Ključna beseda: družina

»Kot Sevničan, Slovenec sem ponosen, da je gospa ponovno prva dama, ravno tako pa sem ponosen, da sin Barron govori slovensko in da razume slovensko, kar nam je lahko vsem Slovencem v ponos, tako da čestitam za ta dosežek.«

»Mislim, da je to zelo pomembno sporočilo za vsakogar izmed nas, da se aktivno vključuje v življenje in ga sooblikuje in potem sledijo tudi uspehi.«

»Vidimo, da so na koncu vsi samo ljudje in da ima vsaka družina svoje patologije.«

»Igra odstopa od klasične družinske drame, saj so odtujeni družinski člani večino časa ločeni in sami.«

»kot jabolko sladko, visoko na veji se tako na eni strani odpira vprašanju zakona ter pri tem izhaja iz moje lastne poroke in ločitve, na drugi pa - tudi v luči vse večje bivanjske negotovosti - vprašanju radikalizacije posameznikov in skupin, ki prav tako iščejo zavetje in varnost, a ju vzpostavljajo z vzvodi strahu in nasilja.«

»saj poroka ni poroka, če ni vsaj malo tudi ohcet.«

»Ker se cikel gledaliških esejev Takorekoč giblje med teoretskim in literarnim, med intimnim in javnim, med osebnim in skupnostnim, sem se v svojem eseju odločila razpreti temo pripadnosti in s tem povezane želje po domu, po varnosti.«

»Kot jabolko sladko, visoko na veji se tako na eni strani odpira vprašanju zakona ter pri tem izhaja iz moje lastne poroke in ločitve, na drugi pa - tudi v luči vse večje bivanjske negotovosti - vprašanju radikalizacije posameznikov in skupin, ki prav tako iščejo zavetje in varnost, a ju vzpostavljajo z vzvodi strahu in nasilja.«

»Saj poroka ni poroka, če ni vsaj malo tudi ohcet.«

»Počutila sem se krivo, da je naredil samomor, ker me je pet ali deset minut pred tem, vprašal, ali bom lahko!«

»Ne vem, kdo stoji za tem, kakšno je ozadje tega dogodka in danes po 10 letih me ne zanima.«

»Sem Ana in sem ravnateljeva hči. Pred desetimi leti se je moje življenje za trenutek ustavilo. Nisem ne vedela in ne znala, kako naprej. Ampak pobrala sem se in danes stojim tukaj, da s svojo zgodbo pomagam ljudem, ki se znajdejo v podobni stiski, v kakršni sem se pred desetimi leti znašla jaz.«

»Ko sem prvič videla video, sem si govorila, da to ni res, to ne more biti. V prvem trenutku nisem niti dojela, da je to verjetno moj oče.«

»Tudi ljudje so naredili v tej zgodbi veliko hudega. Mediji so glavni krivci, ker so poročali, ampak mediji poročajo to, kar ljudje berejo. Tudi ljudje so zlobni.«

»Počutila sem se krivo, da je naredil samomor, ker me je pet ali deset minut pred tem, vprašal, ali bom lahko! Prišel je v mojo sobo, me pogledal in rekel – a boš lahko? Sem rekla, ja, saj je že konec. Mi je rekel: Veš, rad te imam.«

»Takrat v času afere se je vse obrnilo proti nam in sem nehala govoriti, držala sem v sebi, nabiralo se je, nabiralo in potem je izbruhnilo.«

»Ne vem, kdo stoji za tem, kakšno je ozadje tega dogodka in danes po 10 letih me ne zanima. Verjamem pa, da koga preganja, da je on takrat umrl.«

»Kako so ljudje lahko zlobni in kaj vse so pripravljeni narediti sočloveku, ki ga morda niti ne poznajo.«

»Njemu bi bilo lahko sojeno doma. Ampak doma je bil sprejet. V bistvu so mu sodili tisti, ki mu ne bi smeli.«

»Avtor pa se je z besedilom spet proslavil kot domiseln ustvarjalec s posluhom za radiofonijo.«

»Avtor prikazuje svet z univerzalno vrhovno oblastjo, ki ščiti obstoječi red.«

»Spomin nanjo ta teden ohranjata radijski igri De Revolutionibus in Ivanino šepetanje.«

»V svoji fantaziji jo obnavlja skupaj s svojo sestro, ki si jo prikliče v misli kot duhovno dvojčico.«

»Igra o družini in dogajanju, ki neizbežno vodi v tragedijo.«

»Saj sem vegetarijanka«

»Na koncu nista šla, češ da ne bi hotela toliko časa preživeti z ljudmi, ki jih ne poznata zares.«

»Nočeva biti vsiljiva«

»Svoj lik sem oblikoval po zloglasnem šovinistu in neokonservativnem vplivnežu Andrewu Tatu«

»Saj jih v resnici sploh ne poznava«

»nočeva biti vsiljiva«