Ključna beseda: književnost

»Dom je hladna voda v orošenem vrču. / Dom so roke, položene na mizo / v nedeljski tišini, po delu, / prazne, ki čakajo, / ki odločajo, / edine, ki ustvarjajo zgodovino. // Dom so roke, na katerih smeš jokati.«

»Poslušaj, nisem tukaj, da bi ti uničila življenje. To vse se je kar zgodilo.«

»Za deželo poletja je druga pokrajina. Zvečer / bo polna luna, ki ima ob strani pego / v obliki peščenega zajca. Luna, polna in bleda, / z ovsenim sijem. Ostaniva tu: razkriva se drugo poletje.«

»Bojim se pisateljev, ki znajo svojo knjigo predstaviti za boljšo, kot v resnici je. Poznam pisce, ki znajo neverjetno elokventno govoriti o svojem delu - potem pa knjigo preberem in sem razočaran.«

»Resničnost smo pripravljeni izkriviti, da iz igre ne bi izšli kot popolni poraženci. Ob vsakem najmanjšem občutku strahu ali tesnobe zahtevamo nanju odgovor, pa tudi napotek, kako naj mislimo svet, ne da bi pri tem podvomili o svojih vrednotah, svojih čustvih, svojih dejanjih.«

»Ne vem, kaj bi rekel psihoanalitik, vem pa, da sem hotel knjigo v knjigi, ki se mi ne bo zdela dobra. Hotel sem, da bralec dojame, da je Anomalija, ki jo je napisal Victor Miesel, zelo drugačna od Anomalije, ki jo berejo.«

»Knjiga se na samem koncu 'zatakne', kot bi se včasih zataknila videokaseta.«

»Krajina fantomskih voda.«

»Zgodba Na poti je njen majhen delček.«

»Koraki na mojih vsakdanjih sprehodih so v nekem trenutku začeli slediti korakom tisočerih ljudi na poti.«

»Tako sem hodila tudi eno njihovih zgodb in jo napisala.«

»Zgodbo interpretira Vesna Jevnikar.«

»Častno gostjo vedno zelo skrbno izberemo. Res smo bili veseli, da je Slovenija vabilo sprejela. Slovenija je za nas edinstvena država, v kateri je v ospredju poezija. Da v Frankfurt prinaša pesmi, je za nas nekaj prav posebnega.«

»Književnost potrebuje pomoč, državno spodbudo. Potrebujemo umetniške rezidence, pomoč za prevajalce, veliko književnih nagrad za vzbujanje pozornosti. To, kar dobi državno gledališče, potrebuje tudi književna dejavnost.«

»V Frankfurt se vrača Salman Rushdie. Zelo veseli me, da bo prišel Salman Rushdie. Tu je bil pred nekaj leti. Po lanskem atentatu nanj se bo prvič pojavil v javnosti in več dni preživel v Frankfurtu. Hvaležen mu je, da si upa.«

»S prepletom narativnih, liričnih in analitičnih prvin rahločutno in slogovno izbrušeno razpira okruške iz življenja staršev, starih staršev, sorodnikov in vseh, katerih usode se razraščajo v njej sami, kajti shranjeni smo drug v drugem, pravi.«

»Prozne pesmi v ciklu Dvojni obroč iz zbirke Zdravljenje prednikov interpretirala dramska igralka Alenka Kraigher.«

»Minimalistična govorica, ki pa je polna zgodovinskih referenc in izrazito večplastna.«

»Občuteno domoljubna, vendar absolutno tuja slehernemu nacionalizmu ali lokalizmu.«

»Na kratko bi zgodbe v zbirki Leteči ljudje lahko povezali s tematikama življenja in smrti, ali še boljše, z raznolikimi občutki doživljanja teh dveh, z občutki, ki so poetični, nikoli pa patetični, nasprotno, mestoma se manifestirajo v nadrealnem, ki je zunaj naše običajne percepcije prostora in časa in ki tok zgodb zasuka v nepredvidljivo, neznano.«

»Šesterica zgodb napisana s poetičnostjo poezije in globino filozofije.«

»Zelo se veselim predstavitve častnega gosta Filipinov.«

»V Evropi 'filipinska književnost še vedno precej neznano področje'.«

»Ob tem se še posebej veselim, da bom spoznal raznolike vplive 183 različnih jezikov, ki jih govorijo na 7641 filipinskih otokih.«

»Zdi se, da Elba na steklu prebira strani pokrajine. Ali kdo ve. Nemara vsi mislijo na poletno vilo, malice na Polju javorjev, na tisto popoldne, ko smo postavili kamen na kamen, da bi označili stezo, pa ju naslednjega dne ni bilo; zdi se nam zelo v redu; mislim na rdečo knjižnico in njeno lestev, s katero dosežeš višje police s knjigami, za katere ni razloga, da bi jih brali mi, majhni.«

»Bo vrnil mi kdo melodijo, ki sem jo vrhovom zapel? Daljine so gluhe in spijo, z nikoder ne en odmev.«

»Zaprl je vrata in se s hrbtom naslonil nanja. Tema ga je zagrnila kot pasta za čevlje, malo se mu je celo zavlekla v usta, da je moral pljuniti.«

»Vse bolj jasno postaja, da je vse, kar delam, fragment, vedno pogosteje odneham, vedno več pustim dokončno nedokončano; nedokončano postaja moj žanr; nimam več časa; prosim za razumevanje, da nimam več časa; nasploh nobenega časa več, v naglici, vaš ...«

»Prizori, situacije iz otroških knjig so zame zgolj domišljijski scenariji; v francoski družini pride mama iskat hčer ali sina v šolo; na francoskih ulicah starši povsem naravno hodijo drug ob drugem ...«

»Bila je otrok računalniške generacije. Pri dvaindvajsetih je bila sposobna z računalnikom početi to, kar je Yehudi Menuhin nekoč počel s svojo Stradivarko.«