Ključna beseda: književnost

»Viski in pivo sta kar tekla iz mene, špricala sta mi izpod pazduh, jaz pa sem nosil svoje breme na hrbtu kot križ, razdeljeval sem časopise, dostavljal na tisoče pisem in se opotekal, ves čas na soncu.«

»Ni dvoma, metlin držaj je umrljiv človek! Narava ga je poslala na svet močnega in krepkega v bohotnem stanju polnosti in poraščenega z lastnimi lasmi na glavi in mu te poganjke smotrno razvejala, dokler mu sekira nezmernosti ne oklesti zelenih vej in ga spremeni v posušeno steblo.«

»Na Mali triglav sem lezel po kolenih, kakor drsajo romarice na Brezjah okrog oltarja. Na sedlu pa smo na Finžgarjev nasvet kar stekli čez, da je bilo hitreje za nami.«

»Zarja je razlila se čez plan, / rdeče zagorele so planine. / In z zarjo v borbo šel je – partizan.«

»Tega se ne da povedati.«

»Komisar si ga je ogledal. Bil je trdno prepričan, da ta človek ni tako počasen in okoren, kot se je pretvarjal, temveč oster kot njegov obraz in hiter kot njegovi pogledi.«

»Pomaranče me po freudovsko spominjajo na rezino spanca / moj tek se poveča, pokam si sklepe od dobre nestrpnosti / le kdo smo mi nekje med odvajalom in uspavalom / vedno bo drobna plast prahu pod posteljami / slabo pomit kozarec«

»Zakaj če se sami v nič dajemo, pole nas še brek ne bo povohal. Ta, ki če bit razumen, si napret i napret dopoveduje, tiho ino glasno, da je pameten.«

»Ne le češka, ampak tudi svetovna književnost je izgubila enega največjih sodobnih pisateljev in enega najbolj prevajanih pisateljev.«

»Kundera s svojim delom nagovoril cele generacije bralcev na vseh celinah. Za seboj je pustil izjemna romaneskna, pa tudi izjemna esejistična dela.«

»Spoznal sem ga kot velikega človeka, ki je naredil toliko za prepoznavnost Češke kot nihče drug.«

»Njegovo razmišljanje o temeljnih vrednotah evropske kulture, njegovo zanimanje za posameznika in njegov prispevek k zgodovini romana so in ostajajo nezamenljivi.«

»Ves čas ga je spremljala senca disidentstva oziroma uporniške drže zoper enoumja za železno zaveso.«

»Roman vedno pametnejši od svojega avtorja.«

»Pogovor o sodobnem slovenskem stripu in prevajanju 'oblačkov' se začenja.«

»Ko sedem, da bi napisal knjigo, si ne rečem: 'Ustvaril bom umetnino'. Napišem jo, ker obstaja neka laž, ki jo hočem razkrinkati, neko dejstvo, na katero hočem opozoriti.«

»Življenje je tesen prstan, ki nas drži ujete, / nevidni krog, ki ga nikoli ne prestopimo, / življenje je skorajšnja sreča, ki zavije mimo nas, / in tisoči korakov, ki jih ne zmoremo narediti.«

»To je zdaj začetek razpada jugoslovanske armade, je ravnokar izjavil slovenski obrambni minister. Od štiridesetih tankov zvezne armade v Sloveniji se je devet tankovskih posadk že predalo.«

»Rad se spominjam t. i. 'vojne redakcije', ki je med agresijo jugoslovanske armade na Slovenijo daninnočno dežurala na Novi reviji in obveščala svet o resnici te vojne. Popolnoma spontano smo organizirali ožjo uredniško skupino, v kateri smo bili Niko Grafenauer, Drago Jančar, Jaroslav Skrušny, Tomaž Zalaznik, Gordana Vrabec in jaz.«

»kaj te bolj razkrije / vprašanje ali odgovor / izbira besede ali njena izreka / ali molk in pogled / in način kako si prižgem cigareto / in to da si jo sploh prižgem / eno / dve / ali humor in glasen smeh«

»Dlje ko sem se gledal, bolj se mi je dozdevalo, da tisto nisem jaz, temveč neki tujec, ki ga nisem še nikoli videl.«

»Svet se nas bo naveličal in si poiskal druge gospodarje; kar se nam je zdelo modro, bo postalo dolgočasno; kar priznavamo za lepo, bo morda veljalo za odvratno.«

»Zaklepal sem njena vrata, da se ne bi slučajno skušala utopiti, nisem ji pustil nobenih sveč in vžigalic, da se ne bi zažgala.«

»Tu je vizualna poezija, ki se izdatno napaja v mediju, ki je bil lasten samemu Pirandellu, namreč v teatru.«

»Minimalizem je posrečen, režija izraža izjemno umetniško lucidnost, saj vsako gibanje in detajl potem še bolj poudari.«

»Glavna statična scena poudari detajl, ki se odvije na drugem koncu 'odra', v novi mikrosceni.«

»Izjemno pomembna je tudi fotografija, ki s poudarjanjem odtenkov in s filtri ustvari svojevrstne dramatične učinke.«

»Montiranje zgodovinskih posnetkov nas od dogajanja ne oddaljuje, temveč mu daje dodatno prepričljivost: zbližuje fikcijsko in dokumentarno.«

»In tako se bom odpravila do perišča, tja, kjer se spomin drgne ob grbast granit, kjer se jezik izpira v deročem toku, ki se peni kot milo iz črnila, kjer je fikcija belilo.«

»Gledala bom, kako umazana voda odteka v hudourniku besed, in preostale madeže posušila na tolažilnem soncu mojega pisanja. Veliko pranje.«