»Louise Glück je ameriška Svetlana Makarovič, mogočen pesniški glas, ki ga je nemogoče preslišati.«
»Kriterij kakovosti besedila je bil zame vedno: se bodo v glavi pojavile blodnje ali ne. Vsak dober stavek v glavi vodi vedno tja, kjer tisto, kar izzove, s sabo komunicira drugače kot pa z besedami.«
»Bojim se pisateljev, ki znajo svojo knjigo predstaviti za boljšo, kot v resnici je. Poznam pisce, ki znajo neverjetno elokventno govoriti o svojem delu - potem pa knjigo preberem in sem razočaran.«
»Resničnost smo pripravljeni izkriviti, da iz igre ne bi izšli kot popolni poraženci. Ob vsakem najmanjšem občutku strahu ali tesnobe zahtevamo nanju odgovor, pa tudi napotek, kako naj mislimo svet, ne da bi pri tem podvomili o svojih vrednotah, svojih čustvih, svojih dejanjih.«
»Ne vem, kaj bi rekel psihoanalitik, vem pa, da sem hotel knjigo v knjigi, ki se mi ne bo zdela dobra. Hotel sem, da bralec dojame, da je Anomalija, ki jo je napisal Victor Miesel, zelo drugačna od Anomalije, ki jo berejo.«
»Častno gostjo vedno zelo skrbno izberemo. Res smo bili veseli, da je Slovenija vabilo sprejela. Slovenija je za nas edinstvena država, v kateri je v ospredju poezija. Da v Frankfurt prinaša pesmi, je za nas nekaj prav posebnega.«
»Književnost potrebuje pomoč, državno spodbudo. Potrebujemo umetniške rezidence, pomoč za prevajalce, veliko književnih nagrad za vzbujanje pozornosti. To, kar dobi državno gledališče, potrebuje tudi književna dejavnost.«