Ključna beseda: literatura

»Nikoli več ne bova šla živet nazaj v vas. Domovala bova v gozdni votlini. Govorili bodo: 'Slabiča.' Ampak midva bova ostala to, kar sva.«

»Včeraj, na primer, so v obmorsko ordinacijo pripeljali dva morska konjička, ki so ju naplavljena na morski breg našli otroci iz sosednjega kampa.«

»Tistega jutra sem imela vizijo: nekje na severu Nemčije sva s Pesnikom nekemu konju prekinjala semenovode.«

»Sovražniki, pozor: najhujše se je zgodilo. Mojega očeta ni več. Moja norost je zdaj razgaljena.«

»Nenavadno se človek počuti, če ne ve, kdo je, od kod je prišel in kam je namenjen.«

»Prvič sem se zbudil zdavnaj pred zoro, še sredi polne noči.«

»Podjetništvo v kulturi, ki ga je v dveh knjigah utemeljil glavni urednik založbe Dušan Hedl, tako temelji na ustvarjanju nove vrednosti, kar je neprekosljiv potencial umetnosti, ki jo vpleta v ekonomiko kulture, v njeno organiziranje, promoviranje in distribuiranje v skladu s podjetniškimi principi.«

»Gre za posebnost na domači likovno umetnostni sceni.«

»Refleksija o poraznem družbenem položaju žensk, še posebej lezbijk in prvoosebne govorke.«

»V njih z različnimi narativnostmi opredeljuje različne lege ženske, njen zgodovinski in sedanji družbeni položaj, njeno vlogo v patriarhalnem in 'postpatriarhalnem' času, zlorabe, zatiranje, podrejanje, a tudi njeno osvoboditev in razbremenitev.«

»Toda pisatelja pri osvetljevanju preteklosti ne zanima holokavst sam ali zapleteni potek in proces spreminjanja. Bolj se posveča spominskim podobam, skoraj s fotografsko natančnostjo tudi predmetnosti, vzdušju in vtisom, ki se pri tem oblikujejo.«

»Za denar se zagrebi, srček. Denar je tisto pravo!«

»In to je večni zakon, kajti Zlo se pogosto ustavi pri samem sebi in umre s povzročiteljem, Dobro pa nikoli.«

»Bil je meglen londonski dan in megla je bila težka in temna. Živi London je pekočih oči in razdraženih pljuč mežikal, hropel in se dušil; neživi London je bil sajasta prikazen, razklana med namenoma, da bi bila vidna in nevidna, zato pa ni bila ne eno ne drugo.«

»Vesel bi bil, če bi eno tiskali do konca življenja. Mislim, da bi dobila Zvestoba do groba nekaj smešnih opomb, če bo čez 100 let še obstajala.«

»Želel sem, da knjiga predstavlja moje mesto.«

»Rad bi verjel, da bo BBC s svojo mirno inteligenco in predanostjo zdravju in spopadanju z izzivi leta 2020 nedotakljiv na podoben način. Upam, da se bodo vsi, ki bi mu radi škodili, zamislili.«

»Vsako knjigo, ki jo pišem, pišem iz sebe. Nikdar ne pišem zato, ker bi morala pisati.«

»Zelo sem vesela, da se mi je zgodilo tole: gledališko predstavo, narejeno po romanu Unterstadt, si je ogledala vnukinja maršala Tita.«

»Hvala vam, mislim, da je oče čakal, da je roman izšel, saj je šele zdaj lahko v miru umrl.«

»Zdaj vem, da je to velika zgodba življenja, odvija se v nešteto različicah od začetka sveta.«

»Čeprav že dolgo živim drugje in hodim po svetu, a nekaj se dogaja, da me vsaj literatura zmeraj znova potegne nazaj domov.«

»Roman je sicer lociran tu, ampak jaz nisem pisatelj tipa genius loci, ki razlaga stvari svojega kraja.«

»V romanu je bolj kot resnični dogodki, ki jih je tudi nekaj, neka atmosfera časa, v katerem sem živel.«

»Razmišljal sem o tem, da človek zmeraj znova postavi ves svet, ko se pojavi v tem svetu.«

»Mi smo dediči tega časa, to je ostalo v nas, od tod so ti otroški spomini.«

»Vsak nov roman je nastanek novega sveta. Tako kot je vsako življenje, ko se začne, nov svet, nov kozmos, ki nastane.«

»In zapornik, ki je odslužil svoje, bil celo plemenit in ni hotel namočiti kolega v zaporu, zato ga niso spustili na pogojno prostost, se svojih intervencij v svet, ki imajo včasih tudi pogubne posledice, sramuje.«

»Pravzaprav raje nosi posledice svojih dejanj, kot da bi jih naprtil drugim, in v tem se loči od kriminalnega okolja, v katerem se nehote znajde.«

»Hkrati zaporniško subkulturo prepoznava povsod, v očeh policistov, ki ga po drži in pogledu takoj prepoznajo, tudi v predsednikovem govoru, naperjenem proti obrekovalcem Rusije, 'je prepoznal veliko besed, ki jih je prvič slišal v ječi'.«