Ključna beseda: pesmi

»Žrejo pijano žrejo ob pivu in žganjici / ampak pozor / stara baba jih opazuje / te čričke požrtičke / te prostaške bebce in hudičke!«

»Na straneh V(e)rtca od leta 1871 do izida slovenske pesniške knjige na pragu 90. let 19. stoletja množično razveseljevala (naj)mlajše in skupaj z njimi nekoliko starejše bralce.«

»Pa je sploh mogoče, da ni nihče niti pomislil na to?«

»Njena poezija je drobna, vendar lepa in hkrati velika, saj je oprta tudi na spoznanje o pomenu maternega jezika in slovenske kulture.«

»Imela je srečo, da je pritegnila pozornost edinega slovenskega literarnega lista, ki si je kakor ona želel, da bi čim več mladih pridobil za branje in da bi slednjič brali vsi …«

»Vrhunec je dosegla tako rekoč v preddverju slovenske moderne, leta 1889 z zbirko Vijolice.«

»Zakaj me pa tako gledate?«

»Pesem je zame doživetje, stisnjeno v en sam trenutek, zelo intenzivno – neko novo odkritje –, ko ugledam nekaj nenadoma v čisto novi luči in v novi zvezi. Vedno mi nastane pesem iz ene osrednje misli, iz ene predstave, iz enega žarišča – vedno od znotraj – ven. Ta organska rast se mi zdi pomembnejša kot zunanji atributi, na primer besedni nakit.«

»Ta pesem je zanič.«

»Ta pesem je sranje.«

»V očeh imam peklenski ogenj - in to je ChatGPT.«

»Človek lahko gleda gor. Lahko vidi.«

»In ti potrebuješ mene, da ti uničim dan, in te zmotim na tvoji poti, da se spomniš teh resnic, da te tuki ustavim, ti rabiš to prebrati v neki knjigi?«

»Najbolj presenetljivih odkritij portugalske književnosti.«

»Torej ni volja nekaj definitivno ireduktibilnega, zgolj iz sebe samega izhajajočega, marveč je le zunanji, mentalni odraz nekih popolnoma neodvisnih, temeljnih, počelnih procesov v možganih.«

»Um je duh, tako da je vsa realnost.«

»Ovito v lepe barve je listje, / mokra trava se polega vase / in tam mlaka, / kot da neka duša v njej zaprla je oči. / En tak mir je.«

»Bi tudi vi živeli tako?«

»Če le lahko gledaš waterloojski sončni zahod, potem itak ne rabiš prijateljev.«

»Barbican sem seveda že 'poznal', saj se eden od nebotičnikov pojavi čisto na začetku videa za pesem Ghost Town The Specials.«

»Moji ritmi nisa tričetartinski. / Moji ritmi nisa sjedmosminski. // Moji ritmi sa zajebani. / Moji parjatli sa martvi.«

»V tem izročilu je polno skrivnosti in nedoumljivosti, kljubovalnosti in žilavosti, magije in razkrinkanega praznoverja, objestnosti, nespoštovanja avtoritet, ustvarjalne radosti, prostaških šal in otožnega prepevanja …«

»O/b najbolj krutih in krvavih delih zgodb so pripovedovalci vedno obmolknili. Tistih stvari niso izgovorili. Tudi najlepših delov niso povedali. Duhovnost se ne prenaša s čvekanjem. V zamolkih so skriti najboljši deli tradicije.«

»Slišati bo škripanje zob in najstrašnejši jok. Doline se bodo vzdignile, hribi se bodo zravnali in končalo se bo vse človeško početje. Gore bodo potonile v polja in morja. Konec bo z zemljo in z vsem, kar je na njej. Vsi izviri, potoki in reke bodo vreli v ognju. Zemeljski vladarji bodo sojeni pred Bogom.«

»O vrtnici pesem ne poje. / V vrtnici pesem živi.«

»Dokler mi trava travica / ne zrase, zrase iz srca.«

»V zmagovalnem sklopu Matjaža Pikala, za cikel pesmi Ameriški sprehajalec pa pesniški jaz poudari razmišljanje o neoliberalističnem sodobnem bivanju, do katerega je tudi kritičen. Vse je zapisano semantično uglašeno in sugestivno, tako da pritegne bralčevo percepcijo.«

»Maki moja, iščem besede. V življenju, polnem bolečine, trpljenja in žalosti, si pustila najlepšo sled in za to je bilo vredno živeti. Hvala za vse.«

»Počivajte v miru, draga Marina, in hvala za pesmi našega življenja.«

»Hvaležnost, ker je zanj napisala skladbo Stranac u noći.«