Ključna beseda: pesniška zbirka

»Pišem iz dneva v dan, toda kaj pišem?«

»Če si se vsemu odpovedal, oporne točke potrebuješ, / kamen na hrbtu, datum, uro, smer reke, ključ, / pogled nase iz kota sobe, ne iz ogledala, ki te obsodi.«

»Ne upoštevam kanona poezije, / iz tega se ne trudim delati umetnosti.«

»Nikoli ne bom videl v temi, si mislim, / pa kaj je tako vznemirljivega v tej notranjosti, / nato rečem, drugačnost, drugačno čustvovanje, / drugi občutki, drugačne brazde, serpentine, / preskoki, neprizanesljiva lahkotnost, izkoščičenost, tabernakelj, osnutki, drznost / in nikoli obžalovanje trenutka.«

»Spomini zacvetijo kot minska polja … // Na hišo, v kateri sem živela kot otrok, / v kateri me je mama učila likati, / oprati posodo / in brisati prah …«

»Bežim in tečem stran že dvajset let / pred bolečino / pred spomini … Vrv je napeta in spolzka od neurja / in ko hodim po njej – / previdno in / s strahom - // je edina želja v meni, / da se ta vrv nikoli ne pretrga.«

»Tudi v naju, planeta, se zaletavajo – v samotni bolečini odpadajo okruški. / Midva sva dragi, made out of metal and stones.«

»goriva v verze in se / taliva v besede. // Samo // za naju svetloba iskri, / žari, se sesipa in seva // od mene do tebe // in nazaj. Samo za / naju – ogenj – v ognju - // ljubezen.«

»Odsotnosti in koncih, staranju in retrospektivi, pa tudi o darilih in obnovitvi.«

»Pisal mi je Bog.«

»To jutro delim z njim / Bog vedno / pride po človeku …«

»Boga prevajajo / v več jezikov / Bog ima eno ime / in njegova podoba / se lomi / v več predstav.«

»… to si lepo povedala / odvrne Bog / meni pa se zazdi / da sem spet prispevala k temu / da je malo bolj božji / in malo manj človeški«

»Igrala se bo s prostorom, časom in kontinuiteto ‒ na zabaven in domiseln način.«

»Ogromno mi pomeni. Ne toliko kot neka potrditev za delo, bolj kot občutek družbene sprejetosti.«

»Nanizani so kot biseri na življenjski nitki.«

»Beseda je močna, trdoživa, dolgoživa, včasih celo večna.«

»Hvaležna misel nosi v sebi spomin.«

»Minimalistično oblikovanje zbirke da ne da ne bo več prišla ... z belino provokativno zareže v zavest bralca.«

»Ranljivost, ki se ji odpira golo telo pesniške govorice, priča, da pesnici ne gre za 'obzorje zgolj na videz', temveč da ji gre zares.«

»S tem pa, večkrat nepričakovano, prihaja tudi pomiritev.«

»To pesem pišete vi.«

»[I]mam nedoločnost / nedokončan sem / nedokončen // nobene dokončnosti / nimam gotovosti nimam / popolnosti tudi ne«

»[N]arejen si na pol / in to / moraš pesniti«

»V tem / prostem / slogu / padajočem / pomenu / pre- / stopu / in /preskoku«

»smo vsi to, kar preberemo«

»nihče ne more napisati ničesar, kar ni prebral ali ni prebralo njega«

»drobne lirsko izpovedne pesmi in dolge epske poeme, igrivo humorne in učene, ter neposredno nazorne in narativno večpomenske pesmi«

»najgloblje človeške teme, kot so soočenje s smrtjo, minljivostjo, ljubezen, ljubosumje in spolnost«

»Sediva na Trgu revolucije in kar naprej se morava smejati, saj je dan neznansko lep in najine skrbi niso od tega sveta.«