Ključna beseda: pesniška zbirka

»Bolj kot harmonija privlači disharmonija, bolj kot melodija rezkost, arhaičnost, šamansko poskakovanje, ne stopicanje.«

»Če se moram odločiti med 'razumljivim' in 'nerazumljivim', sem bolj na strani nerazumljivega, na strani vibracije, brnenja, motnje …«

»Fotografiraš se veliko, poziraš?, sporočaš?, opozarjaš?, se mlatiš …«

»Tok nas je vlekel na zahod / proti sivemu robu obzorja, / kjer si bomo ustvarili ime, / tako so obljubili starci, / ki so drug za drugim umrli, / mi pa smo drseli po gladini, / leta in leta smo zidali hiše …«

»Vse je razpadlo / na polovice / tudi / jaz / in zemlja«

»Kritika je zame nujna, ker moram vedeti, kaj gre čez in kaj ne.«

»Želim si ostrejše, a tudi bolj poglobljene kritike.«

»Pišem iz dneva v dan, toda kaj pišem?«

»Če si se vsemu odpovedal, oporne točke potrebuješ, / kamen na hrbtu, datum, uro, smer reke, ključ, / pogled nase iz kota sobe, ne iz ogledala, ki te obsodi.«

»Ne upoštevam kanona poezije, / iz tega se ne trudim delati umetnosti.«

»Nikoli ne bom videl v temi, si mislim, / pa kaj je tako vznemirljivega v tej notranjosti, / nato rečem, drugačnost, drugačno čustvovanje, / drugi občutki, drugačne brazde, serpentine, / preskoki, neprizanesljiva lahkotnost, izkoščičenost, tabernakelj, osnutki, drznost / in nikoli obžalovanje trenutka.«

»Spomini zacvetijo kot minska polja … // Na hišo, v kateri sem živela kot otrok, / v kateri me je mama učila likati, / oprati posodo / in brisati prah …«

»Bežim in tečem stran že dvajset let / pred bolečino / pred spomini … Vrv je napeta in spolzka od neurja / in ko hodim po njej – / previdno in / s strahom - // je edina želja v meni, / da se ta vrv nikoli ne pretrga.«

»Tudi v naju, planeta, se zaletavajo – v samotni bolečini odpadajo okruški. / Midva sva dragi, made out of metal and stones.«

»goriva v verze in se / taliva v besede. // Samo // za naju svetloba iskri, / žari, se sesipa in seva // od mene do tebe // in nazaj. Samo za / naju – ogenj – v ognju - // ljubezen.«

»Odsotnosti in koncih, staranju in retrospektivi, pa tudi o darilih in obnovitvi.«

»Pisal mi je Bog.«

»To jutro delim z njim / Bog vedno / pride po človeku …«

»Boga prevajajo / v več jezikov / Bog ima eno ime / in njegova podoba / se lomi / v več predstav.«

»… to si lepo povedala / odvrne Bog / meni pa se zazdi / da sem spet prispevala k temu / da je malo bolj božji / in malo manj človeški«

»Igrala se bo s prostorom, časom in kontinuiteto ‒ na zabaven in domiseln način.«

»Ogromno mi pomeni. Ne toliko kot neka potrditev za delo, bolj kot občutek družbene sprejetosti.«

»Nanizani so kot biseri na življenjski nitki.«

»Beseda je močna, trdoživa, dolgoživa, včasih celo večna.«

»Hvaležna misel nosi v sebi spomin.«

»Minimalistično oblikovanje zbirke da ne da ne bo več prišla ... z belino provokativno zareže v zavest bralca.«

»Ranljivost, ki se ji odpira golo telo pesniške govorice, priča, da pesnici ne gre za 'obzorje zgolj na videz', temveč da ji gre zares.«

»S tem pa, večkrat nepričakovano, prihaja tudi pomiritev.«

»To pesem pišete vi.«

»[I]mam nedoločnost / nedokončan sem / nedokončen // nobene dokončnosti / nimam gotovosti nimam / popolnosti tudi ne«