»Jugoslavija, osemdeseta leta. Šestnajstletno muslimanko Emino poročijo z moškim, ki ga komaj pozna. Zakon se izkaže za nočno moro, hkrati pa začne razpadati tudi država, zato skupaj z družino pobegne.«
»Pekel komunizma, tako kot vsak drug pekel, je bil dušeč v najslabšem pomenu besede. A literatura je to spremenila v življenjsko silo, silo, ki ti je pomagala preživeti, dvigniti glavo in zmagati nad diktaturo. (...) Zato sem tako hvaležen za literaturo, ker mi daje možnost, da premagam nemogoče.«
»Zahodni svet se je pripravljal na napad na takratni Irak Sadama Huseina, vrsta zahodnih posameznikov in organizacij pa je to skušala preprečiti v posebni odpravi različnih mirovniških organizacij, imenovani Živi ščit, ki so se ji v kombiju pridružili tudi Morovič in trije sopotniki.«
»Na nič drugega ne morem misliti. Louisova bleda stopala se mi vedno znova vračajo pred oči. Molijo izpod reševalne folije. Popolnoma nezaščitena. V zmedi in paniki so se njegovi copati izgubili. Popolnoma nebogljena stopala, medtem ko ga rinejo v reševalno vozilo.«
»Izgnali so me tisti, ki na tem prostoru, ki ga je domači filozof poimenoval sarajevski bazen, že 25 let obvladujejo instrumente oblasti v kulturi, tako kot vojni dobičkarji obvladujejo svoj vojni plen.«