Ključna beseda: razstava

»Pri tako raznovrstnem naboru likovnih del se je že ob pogledu na vsa prispela likovna dela, odvita in naključnostno razvrščena po razstavnem prostoru, kar sama porodila organizacijska metoda, in sicer glede na avtorjevo uporabo prevladujoče barve, ko ta koncept na nekaterih točkah ni vzdržal, pa razvrščanje po tematikah, oziroma po nekem najdenem skupnem imenovalcu.«

»S komunikacijo drugačnih, tudi nasprotnih umetniških stališč in pogledov, se dinamizirajo nove ideje, razširjajo izrazne možnosti likovnega jezika in predstavljajo zagon za nove stvaritve.«

»Sonitje je nastalo s prepletom niti, mešanjem barv, vozlanjem, gubanjem, mečkanjem in šivanjem.«

»Pri tkanju slik je svoboda popolna. Lahko si privoščiš vse, lahko mešaš kakršne koli barvne osnove, pravzaprav lahko narediš, kar želiš.«

»Metodo tkanja pravzaprav lahko razumemo tudi kot avtoričin osebni prostor, kajti ob posamičnem delu poteka dolgotrajen proces ustvarjanja, neskončnega vlečenja niti, ki skozi čas ustvarjajo vzorce, površine, ustvarijo podobo, postanejo zgodba, a hkrati je to vseskozi prostor/površina za umetničino kontemplacijo.«

»Kot zaveden Slovenec je Plečnik poudarjal narodno samobitnost in podpiral Osvobodilno fronto, druga svetovna vojna pa ga je osebno zelo prizadela.«

»Ko misliš, da vse poznaš, te znova preseneti z novimi oblikami in detajli. Imam srečo, da si lahko vzamem dovolj časa, da jih opazujem v različnem času, v različnem vremenu in se potem odločim, kako jih bom prikazal na fotografijah.«

»Gre sicer za združbo močnih in profiliranih avtorjev. Zaznamujejo jih različne avtopoetike in tehnike ustvarjanja. To je sicer v duhu te novomeške kolonije, kjer gre za soočanje različnih avtorjev različnih generacij, in da se potem nekako pride do notranjega dialoga ter zanimive razstave.«

»Kdor je preživel, je bil 'sumljiv'.«

»skuša uloviti pogled na vsakdan tako, da so v njem običajne stvari podvojene, razdvojene, razpete med dva pola, nedelujoče in nelogične«

»V Aparthotelu smo od enostavno določljivega prostora – ločeni. Hotel ni metaforičen le v svoji nujno spodleteli bližini domačnemu, temveč ga večinoma povezujemo tudi s tujim okoljem, kjer je vsakdan vedno nekoliko drugačen kot doma.«

»Živi, smej se, ljubi«

»ne pustijo živeti v blaženi nevednosti«

»ne želijo prepustiti življenju, ki ga narekujejo marketinške kampanje«

»V njem so figure bolj ali manj zabrisane silhuete, postavljene v prostor iz megličastih barvnih pik in črtic, ki se ponekod sestavijo v prepoznavne elemente krajine, kot so stanovanjski bloki ali drevesa, drugod v fantastične mrežaste strukture ali vesoljska plovila.«

»Na njej Weinberger predstavlja dela, 'v katerih le še tu in tam najdemo podobo iz stvarnega življenja; prostore z nenavadnim rastjem, zgoščenim ozračjem in žarečo svetlobo naseljujejo figure v skafandrih, ki jim ne vidimo obraza, zaposlene z opravki, ki jim ne vemo namena'.«

»Individualizirani posamezniki sicer dihajo vsak svoje življenje, pripovedujejo vsak svojo zgodbo, vendar jih povezuje isti prostor, prebivajo v istem univerzumu posameznega dela.«

»Idilične pokrajine v zadnjem planu, ki simbolizirajo čistost, nepokvarjenost, pa so pogosto v dialektičnem odnosu z ostalimi deli slike, saj je njihov vizualni antagonizem utemeljen prav na njunem soobstoju.«

»Cerkev je spremenjena v pastoralno ruševino. Ruševine na umetnikovih delih in cerkvena arhitektura se tako povežejo in sublimirajo arhaičnost, ki je sestavni del arkadijske pokrajine.«

»Iskanje umetnin je bilo kot lov za zakladom po vsem svetu.«

»Nekatere slike so bile zelo sveže, saj jih je ustvaril le mesec ali dva, preden je nastal Rdeči atelje.«

»najslabšega od vseh možnih svetov«

»začudenjem in ekstazo«

»kaskado vizij črno-belih podob«

»Njegova umetnost nam predstavlja pesimistične vizije, so zapisali.«

»s celotnim grafičnim opusom Klingerja, Goye, de Grouxa, Ropsa, Muncha, Ensorja, Redona in podobnih umetnikov«

»Umetnice, ki so dejavne tako v domačem kot mednarodnem prostoru, dajejo medgeneracijsko in medijsko širino.«

»Na razstavljena dela Mateja Čepina in njihovo motiviko kot zelo pomemben element na različne načine vplivajo filmske zgodbe in prizori, ki temeljijo v svetovni popkulturi.«

»Slike Mateja Čepina lahko gledamo na podoben način kot filmske sekvence. Poljubno jih lahko sestavimo v zgodbo, ko prepoznamo notranjo logiko, ki jih povezuje.«

»Iz slik sije hladno, zimsko vzdušje z ogolelimi drevesi, a v njih vidimo potencial za življenje. Izzivajo nas k vprašanju, ali lahko iz njih izide nova rast, novo življenje.«