Ključna beseda: razstava

»V želji, da bi obiskovalci dobili čim bolj celovit vtis o njegovem ustvarjanju, je izbral različna dela ...«

»S skoraj 140 deli se Albertina ponaša z najpomembnejšo zbirko Dürerjevih risb na svetu. Njegov zajec je postal že tako rekoč heraldična žival Albertine.«

»V njej predstavljamo tisto muzejsko gradivo, ki se uvršča v dediščinsko zakladnico širšega evropskega prostora.«

»Nekatere tehnike okraševanja izvirajo celo iz prazgodovine in se niso kaj dosti spremenile. Osnovna tehnologija še vedno deluje.«

»Ne gre samo za materialne in kulturno-identitetne vrednosti, gre za to, na kakšen način ta dediščina komunicira z ljudmi, kaj imajo ljudje od nje.«

»Videli smo dlje, kot se sme sanjati.«

»Razstava je pričevanje o življenjski poti, ki je bila svojevrstna golgota.«

»Produkcija likovnih del na SŠOF je zelo pestra, predvsem pa, tako po količini kot tudi kakovosti, presega okvire marsikatere večje galerije.«

»Dijakov je več kot 650, na vsakem oddelku so štirje letniki in v vsakem razredu se lahko razvije nekaj tisoč ustvarjalnih idej na leto.«

»Če se omejimo samo na študijsko risbo, ki je zagotovo najširši skupni imenovalec posameznih izobraževalnih smeri, teh na letni ravni na šoli nastane več kot 10.000.«

»Zgodovina umetnosti je zgodovina prijateljstva.«

»Dvojci ali kolektivi izvirajo iz prijateljstev.«

»Izjema so bili redki posamezniki iz izobraženih akademskih krogov. V tujini so ga pariški nadrealisti sprejeli kot popolnoma enakovrednega člana svojega gibanja.«

»Matija Skurjeni je bil slikar neraziskanih pokrajin, neskončnih prostranstev duha, uma in globoke podzavesti.«

»Prostor spomina oziroma spomin na prostor umetnica zgradi tukaj in zdaj, ko iz predimenzioniranih stolov, prekaterih se pnejo porisane rjuhe, zgradi zavetje, ki ga obda z vsebinsko sicer nerazumljivim pretečim zvokom glasov odraslih.«

»Ta konglomerat je gnetljiv in heterogen, skupaj pa ga drži le poetična vrzel, v kateri se spomini navzkrižno oplajajo ali pa le nerodno stojijo drug ob drugem.«

»Skupna rdeča nit je slikarstvo samo kot tako, ki se ponovno vrača, po desetletjih medijskega zanikanja, zatišja in ignorance.«

»Jaz sem lovec na svetlobo. V črni se najlažje izražam s pomočjo svetlobe, kako priti v globino in iz globoke teme tudi ven.«

»Fotografija je simbolična.«

»Tako sta negotovost in nemir vdrla tudi v vizualni univerzum sicer introspektivnega slikarja, ki je v preteklosti pogosto raziskoval lastno individualno izkušnjo in osebne poetike, a jim je tokrat z barvnimi in motivnimi shemami pridružil bodisi ekspresivne bodisi zastrte elemente humorja, kritike, jeze in obupa.«

»Privlači ga svet nasprotij, pa naj gre za nianse barv, nedorečenost motivov in njihove vsebine, za mejo med osebnim in družbenim, mejo med notranjim in zunanjim svetom, mejo med abstrakcijo in figuraliko.«

»Prvič je to sila idej, pozitivnih vrednot, za katere smo pripravljeni umreti. Druga sila pa je sila svetovnega kapitala, ki nas popolnoma obvladuje ter izrablja in instrumentalizira tehnologijo. Pod vsem tem pa so ljudje brez vere, brez družbe.«

»Ta razstava nam odpira zelo pomemben pogled na to, kaj se ta trenutek dogaja v evropski umetnosti.«

»Anina knjiga umetnika je pravzaprav pogled v umetničine razmisleke, v zastavljena vprašanja in odgovore. To si Ana poišče in vedno znova išče v umetnosti, v ustvarjanju, v katerem lahko izrazi več, kot bi povedale besede.«

»S to razstavo dovolim sebi in drugim da vstopajo v moje 'predale', in morda spodbudim gledalca, da vstopa v svoje.«

»Stoletja so jih ljubitelji umetnosti hranili v svojih zbirkah, hranili so jih v slikarskih delavnicah in na akademijah in so 'dokument umetnosti tega božanskega slikarja,'«

»Na razstavi je predstavljenih približno sto grafik, nastalih v treh stoletjih, po vzoru Rafaelovih del, ki so jih izdelali grafični umetniki različnih narodnosti.«

»Črte, ki se križajo, črte, ki se širijo in postajajo ploskve, so ostro omejene površine in oglate ploskve, ki se stikajo z drugimi črtami in površinami ali jih križajo.«

»Površine risb in grafik so različnih odtenkov, od sive do črne, odvisno od gostote oglenega, grafitnega ali barvnega nanosa, pri akrilnih slikah pa so to bele, črne, različni odtenki zlasti sivih, zelenih in modrih, redkeje pa tudi drugih barv.«

»Zanimivo je, da se legenda o obisku Danteja Alighierija na Tolminskem v pisnih virih pojavlja vse od 16. stoletja naprej, interpretacije tega zapisa pa so različne.«