Ključna beseda: slikarstvo

»Dela odražajo novo razumevanje sveta.«

»Moje slikarstvo izhaja iz dekonstrukcije filma. Ukvarjam se z idejo, kako na sliki rekonstruirati specifični filmski trenutek v suspenzu pričakovanja.«

»Iz te točke stališča izhaja razmerje med gledalcem in upodobljenim, ki je nestabilno in nepredvidljivo in to je tisto, kar me najbolj zanima.«

»Siegfried Kracauer je ugotavljal, da filmi vedo nekaj, česar mi ne vemo, in da je v njih nekaj skrito, kar se da odkriti.«

»Imamo opravka s celotno zakladnico geometrije«

»Moja umetniška praksa se navezuje na tradicijo in zapuščino arhitekture kot medija«

»In čeprav ne moremo vedno natančno prebrati, katere reference so tukaj navedene, lahko še vedno začutimo duh teh zgrajenih dokumentov«

»S svojimi oblikami delujejo kot konture ali poudarjene sence arhitekture iz 20. in 21. stoletja«

»Pogosto zelo zasičena moja platna raziskujejo mnogoterost in pomen določenega arhitekturnega fenomena, ki sam po sebi velikokrat ostane spregledan in na obrobju zanimanja«

»Način slikanja, ki bi ga lahko na hitro označili za primitivnega, se brani z elegantno jasnostjo strukturiranosti podobe.«

»Izhajajoč iz zakonov filozofije, matematike in z zakonitostmi nereda, Bernthal svoje zanimanje usmerja v preučevanje hipoteze, da se iz nepopolne narave realnega pretaka neomejena svoboda.«

»Ob odkritju Beatlov, Buldožerja in Magne Purge sem jih enega za drugim prinesel pokazat domov. Prvi so bili mami všeč, drugi že malo manj, Purge pa ni razumela. Aha! Takoj sem se je začel učiti na pamet.«

»Kostja je s svobodo svoje duše, ki ji je roka pridno sledila, čez noč spremenil socrealistično sivino študentske revije Tribuna v barvit, s humorjem in svetlobo prežarjen časopis, ki je bil angažiran ravno v svoji sproščenosti, fičfiričevstvu, posmehu velikim temam in idejam. Likovna plat časopisa je dobila prevratno mesto, Kostja je obrobne rubrike, kroniko študentskega podtalja, ki je mlade preplavilo z novo kulturo, spremenil v osrednjo temo zgodovine. Namesto revolucije smo dobili čarodeja, ki je pobarval Tribuno, namesto zunanje, policijsko vodene moči smo se z njegovo pomočjo spopadli z diktaturo domišljijske vznesenosti in ustvarjalne ekstaze. Je še kaj pomembnejšega v življenju?«

»Potrošniška miselnost porazno vpliva na celotno družbo in kulturi ni pri tem nič prizanešeno.«

»Najraje bi videl, da bi bilo vse brez naslovov, saj lahko naslovi gledalcu odvzamejo možnost originalnega doživljanja. Iz praktičnih razlogov fotografije naslavljam, vendar se pri tem omejujem v glavnem na lokacijo in čas nastanka posnetka ali pa na minimalen suhoparen opis.«

»Kolikokrat ti moram povedati – da ne vedežujem doma – samo po TV.«

»Na Ptuju se je spominjamo kot redne udeleženke kulturnih dogodkov in osrednje likovne ustvarjalke v našem okolju, ki je razdajala in širila svojo ljubezen do umetnosti sprva kot učiteljica likovnega pouka, nato pa kot močno izrazna slikarka.«

»Naslov razstave po kuratorjevih besedah povzema 'trenutek zunaj časa ali morda točka strnjenega časa. Je sodobnost, ki sobiva z mitom, v katerem sta prihodnost in arhaičnost zgolj dve plati iste medalje in v katerem pravljična dimenzija presega resničnost. Pojma 'naravno in 'umetno' v njem izgubita svoj pomen, saj je narava zgolj manifestacija človekovega uma ter njegovih telesnih in duhovnih potreb'.«

»Giardino all'italiana je današnja Italija, območje, na katerem slikarstvo po zaslugi nove generacije slikarjev ponovno doživlja razcvet. Je velik vrt, v katerem se slikarske kulture srečujejo, je rodoviten in bujen vrt, s čudovitim rastjem. Vsak kotiček tega vrta, od severa proti jugu, od majhnih krajev do metropol, od sivih predmestij prek podeželja do obal Sredozemlja, je poln slikarjev in posejan z ateljeji.«

»Ko sem prišel na založbo kot mlad urednik, sem mislil, da bo treba zrahljati tradicijo, a so me kmalu naučile, da nimam pojma.«

»Vse tri generacije Stupičevih so zasidrane v svetu pravljičnega – zgradile so svet, vzporeden resničnemu.«

»Četudi se zdi, da je umetnost odlepljena od resničnosti, da so naslikane podobe drugačne, kot so stvari v življenju, da se pravljice dogajajo zunaj tega sveta in da je ustvarjanje le umik iz vsakodnevne pragmatičnosti, je imaginarni svet vedno v dialogu z realnim.«

»Naslovi njenih slik so enigmatični, začarajoči, vodijo naravnost v našo, gledalčevo intimo.«

»Gledalec je postavljen v stanje, kjer iluzija ne obstaja zato, da bi prevarala oko, ampak da bi mu omogočila, da vidi bolje in več.«

»Nekaj tako prvinsko intimnega gledalca udari kot potres nečesa neubesedljivega, čiste lepote.«

»Individualizirani posamezniki sicer dihajo vsak svoje življenje, pripovedujejo vsak svojo zgodbo, vendar jih povezuje isti prostor, prebivajo v istem univerzumu posameznega dela.«

»Idilične pokrajine v zadnjem planu, ki simbolizirajo čistost, nepokvarjenost, pa so pogosto v dialektičnem odnosu z ostalimi deli slike, saj je njihov vizualni antagonizem utemeljen prav na njunem soobstoju.«

»Cerkev je spremenjena v pastoralno ruševino. Ruševine na umetnikovih delih in cerkvena arhitektura se tako povežejo in sublimirajo arhaičnost, ki je sestavni del arkadijske pokrajine.«

»Kar je videl in doživel, je naglo našlo pot v njegov, včasih prav groteskno nasilni slikarski svet.«

»Kar je videl in doživel, je naglo našlo pot v njegov, včasih prav groteskno nasilni slikarski svet. Tu ni nič izmišljenega, vse je pristno, rdeča barva je zares kri, čutna substanca, trupla so raztelešena bitja, ne prikazni iz nočnih mor – le mi, ki tega nismo doživeli, videli, jih dojemamo kot figure iz nekega peklenskega življenja, ki se je včasih tragično, ali pa včasih prav bedasto končalo. Tu ni ironije, v resnici gre samo za slikarski izraz, ki je tako neposreden, da je še v smrtni muki živ.«