Ključna beseda: spomini

»ne dopustiti pozabe«

»Globel, v katero še donim, / nima sten, nima dni, / nima tal, ne oči, // cedi se v stalaktit presihajočega življenja, / se cimi v zadnjo plast skorje spomina.«

»Ta izziv, to dediščino / sem z zgaranih rok prejel, / zato v prihodnost vedro zrem. // In še to vem: / kar ljubim in kar sam častim, / bo tudi sin za svoje vzel.«

»zaporedje vedno obstaja, nekakšna zgodba«

»nobenih novoodkritih spominov ni«

»kaj, če je to, kar mislim, da sem – jaz –, le asemblaž delov, umov, jazov?«

»lahko bi sestavil drugačno verzijo iz alternativne zbirke fragmentov; lahko bi se rodil iz drugačnih delov; lahko bi sestavil nekoga drugega«

»Zgodovino je treba dokumentirati s pomočjo ljudi, ki so imeli prvoosebne izkušnje.«

»Obstaja razlika med tem, da nekoga intervjuvaš za članek ali dokumentarec, in tem, da katalogiziraš zgodovino, ki bo shranjena v muzeju.«

»Hodil sem po Woodstocku, kjer me ustavi Hugh Romney in reče: 'Ali delaš?' 'Ne, pravkar so me odpustili,' mu odgovorim. 'No, bi bil rad prostovoljec?' vpraša.«

»Občutek sem imel, da smo vsi na istem. Ni bilo posebnega dela za bogate. Nihče ni imel kakega posebnega statusa, in to že od samega začetka.«

»Pred Woodstockom nisem imel prave usmeritve. Pravzaprav nisem imel veliko prijateljev, ampak vedel sem, da iščem mir in pravičnost ter da hočem biti v družbi ustvarjalnih ljudi, ki bi radi izboljšali svet.«

»Rada bi, da to postane pripomoček za učenje. Nočem, da so zgodovinarji tisti, ki bodo pripovedovali zgodbo o duhovnem dogodku, ki je bil samo na videz glasbena prireditev.«

»Takrat smo bile res dobre, tako ekipno kot posamično. Kar deset smučark je bilo v igri za kombinacijsko kolajno.«

»Večkrat v sezoni sem bila na kakšnih antibiotikih, ampak takrat je bilo to čisto nekaj normalnega, nismo se kaj dosti ukvarjali s tem.«

»Dekleta so zelo dobro prebila led in dala velik zagon tudi preostalemu delu ekipe. Res dobro so tekmovali tudi naši fantje.«

»Takrat smo vlekle druga drugo. Tako na tekmah svetovnega pokala kot potem tudi na olimpijskih igrah smo se spodbujale. Ravno z uspehom drugih smo vsi rasli.«

»Seveda si vsak želi osvojiti olimpijsko kolajno, vendar je bilo za nas bistveno laže, saj ne bi bilo neke drastične razlike, če bi bila deseta ali če bi zmagala.«

»Bilo je ekstremno mrzlo, tudi minus 25 stopinj Celzija. Celo merilniki časa niso delovali.«

»Na smuku v Kvitfjellu smo si lepili obraze. Če to počnejo smučarji, pomeni, da je res mraz.«

»To je bil Stojan Puhalj. Brez njega ne bi bilo uspeha nobene od nas. Kot trener je bil rahlo nor.«

»Če mi je Stojan rekel: tukaj moraš pritisniti do konca, sem jaz to naredila.«

»Vse skupaj je bilo zelo spontano.«

»V olimpijski vasi smo vsi stanovali v neki uličici. Prav neverjetno: z mojo posteljo so me pričakali pred vhodom v olimpijsko vas in me nesli kot kralja.«

»Niti ni tako pomembno, kaj in kako živiš, temveč je bistvenega pomena, kako to razlagaš pred seboj in svetom.«

»Pisavi Jedrt Maležič se pozna, da je pred pisanjem proze prevajala, saj je njena pisava nabrita in duhovita.«

»Iz kje si? Zabavno se mi je zdelo, da mi ni nihče verjel, da prihajam z Madžarske.«

»Vsi so pomagali.«

»Želimo pokazati, kako zelo so bile sicer jugoslovanske olimpijske igre zaznamovane s slovensko prisotnostjo.«

»Z njegovo zbirko nam je tudi uspelo dopolniti razstavo in ji dati tisti pravi pridih 80. let, ki smo ga želeli pričarati.«