Omemba: Aleš Šteger

»Čutim, da spiš sen izčrpanosti in obupa, kamen. A le v sanjah morda razumeš besede jezika, ki ga govorim. Svoj jezik sem za zmeraj izgubil. In svoje človeško ime. Imam še črepinje preteklosti. Ležijo na mojem dnu in me ne spustijo. A kmalu bo prišel trenutek, ko bom dokončno odletel s tega otoka in pustil vse za sabo. Postal sem človek, ki že leta odhaja in ne zna oditi.«

»Besede poustvarjajo svet ad infinitum in nas vlečejo v vrtoglavo metafizično spraševanje.«

»Nas konstituira kot sodobne subjekte.«

»Nagrada se mi zdi glede na dosedanje prejemnike precejšen poklon.«

»Pesmi so pisane v jeziku z malim številom govorcev.«

»Hotel sem ujeti univerzalnost, prvinskost, to, kar se ponavlja.«

»Vse moje pisanje izvira iz podobe.«

»V pesniško zbirko vstopiš kot v biblijsko povodenj.«

»Kar nas oblikuje«

»Dokler bodo stale knjižnice, tako dolgo bodo ljudje kot skupnost imeli možnost biti budni (no, vsaj relativna večina).«

»Še posebej v svetu, kjer je pod vprašaj postavljen vsakdanji človeški obstoj.«

»France Forstnerič je pomembno zaznamoval slovenski literarni prostor. Bil je morda celo nekoliko spregledan za časa svojega življenja, popolnoma neupravičeno, in tudi zato se mu želimo pokloniti.«

»Pesniki so si različni med seboj, tako generacijsko, kulturno, družbeno, celo politično, in tudi njihove poetike so zelo raznorodne.«

»Nastala videodela niso zgolj ilustracija poezije, ampak vsi vključeni mediji, torej zvok, video in poezija, ustvarjajo neko novo večglasno govorico.«

»Pismo Evropi je pomembno tudi zato, da vrne v javno rabo ta pesniški ali celo umetniški jezik.«

»Namen odprtega pisma je, da ga dobijo vsi poslanci Evropskega parlamenta, praktično vsi odločevalci, zato da bi vendarle prišli v stik z drugim vidikom.«

»karkoli želi biti izrečeno, moraš izreči, a ne naravnost ..., da se izreče, a ne naravnost, ampak skozi nasprotje, kot rana, ki raste v odsevu druge rane ... karkoli napišeš ali ne, pojdi onkraj ... kot da bi šel, da bi se vrnil na isti kraj, toda z onkraj, drugačen, drug spremenjen ...«

»Sliši se pretenciozno, a gre za zelo elementarni poskus razumeti, kako delujejo naša družba, naša življenja, sistemi našega vsakdana, kot so zdravstvo, družina, religija, kako mislimo našo zgodovino, kulturo, hrano. In kako gledamo nase v stiku s tujci.«

»Ko sem razmišljal o ponudbi, da knjigo napišem, sem hotel čim bolj zlesti v čevlje tujca, na svojo domovino in vsakdanjo okolico pogledati skozi očala nekoga, ki mu ni nič, prav nič samoumevno. Zato sem se odločil knjigo napisati v nemščini. Ne predstavljate si, kako tako početje človeku odpre oči in spremeni pogled na najbolj samoumevne reči.«

»Knjiga je pisana za tuje bralce, za slovenske bi moral dele knjige, kjer pojasnjujem elementarne zadeve, spremeniti, napisati na novo.«

»V besedilo sem vpeljal zelo močen, vedno znova ponavljajoč se motiv harmonike ne kot zgolj inštrumenta, ampak kot načina preživetja z glasbo, kamor se človek zateče v najhujših trenutkih, v katerih gre za življenje in smrt.«

»Zgodba mojega deda je nekako ostala v družini kot neizgovorjena resnica ali na pol izgovorjena skrivnost. Besedilo sem med drugim napisal z mislijo na to, da bo nekoč uprizorjeno prav s (Juretom) Torijem in njegovo glasbo.«

»Lorencijev princip ne uprizarja, ne dela teatra iz nečesa, ampak lupi grenko-sladko goloto reči in poskuša ustvarjati prostor za tisto, kar je že tam – v besedilu, kompozicijah, filmu. Z minimalnimi učinki dosega maksimalno, kar je nekako zelo blizu poetiki besedila in avtorski glasbi Jureta Torija.«

»Za dovršene in tankočutne prevode, ki odsevajo poglobljeno poznavanje izhodiščnega in ciljnega jezika ter kulture, za strokovno in natančno prevajalsko delo ter zavzeto prizadevanje za prepoznavnost slovenske književnosti in kulture v nemškem prostoru.«

»Gre za enega tistih prevajalcev, ki je do te mere ponotranjil slovenski jezik, da ga z vsemi jezikovno-ritmičnimi posebnostmi in premenami na avtentičen in subtilen način prenaša oziroma 'tihotapi' v nemščino.«

»Razpokan bodeš hrepenel.«

»Slovenska beseda tolmun, ki v nemščini nima ustreznice, pa je njegovo ljubezen do slovenskega jezika še poglobila, ker naj bi ga vrnila v spominsko pokrajino iz otroštva v Saalfeldnu ob Kamnitem morju.«

»Naj se izpolni še tisoč pomladi za ta polja, ki si jih delimo.«

»Festival zagotovo izstopa po jasnosti koncepta in veličini pesniških imen, ki jih pripeljemo.«

»Izbrala sem avtorje, ki so samosvoji in jih zanimajo sveži pristopi, saj se mi je zdelo pomembno, da bomo slišali, kaj vse zmore sodobna poezija.«