Omemba: Esad Babačić

»Upanje umre predzadnje.«

»Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli.«

»Koliko koncev tedna sem se dolgočasil z dripci, ki mi ni bilo zanje? Koliko let sem prespal? Kaj ostane, ko pod vse to povlečem črto in naredim končni račun?«

»Vojna in Mir. Letos sem namenoma vzela na morje samo te štiri knjige, da se ne bi prepustila skušnjavi lahkotnih 'krimičev' in poletnih romanc, pa se v treh tednih nisem pretolkla dlje od tretje knjige.«

»Zdaj sem že od septembra zataknjena v Borodinu. Morebiti jo končam januarja. Ali pa poleti 2021.«

»Vzeti si svobodo, si jo priboriti, to je še vedno izziv, ki ostaja nad vsako ideologijo in politično usmeritvijo. Tako bo ostalo.«

»Gre za obdobje, ki je ostalo precej nedorečeno, polno odprtih ran, saj smo se nekateri zelo izpostavili, ne da bi sploh vedeli, kaj se nam lahko zgodi zaradi naših separatnih revolucij.«

»Mesto ima svoja znamenja, ki jih ne smemo prekriti, prebarvati, zato da bi se zdeli lepši, kot v resnici smo.«

»Vedno smo bili obsedeni z žogo, to je ljubezen, ki se je ne moreš znebiti.«

»Največ pozornosti namenja košarki, pri kateri je po njegovih besedah tekmovalnost v posebni simbiozi z igrivostjo.«

»Treba je znati igrati tudi majhne, nepomembne tekme, ki lahko tudi prinašajo veselje. To pa je že malce težje.«

»Nisem mogel verjeti, da me pozna, kaj šele spremlja.«

»Včasih počaka zvok, da se izpoje tišina, drugič spet počaka tišina, da se izlije zvok.«

»Humor se zgodi, če se ne zgodi, ga pa ni.«

»Eni izpadejo smešni, eni pa hočejo biti smešni. In tisti, ki hočejo biti smešni, so včasih zelo naporni.«

»Lahko se igram, lahko sem samoironičen, kar je zelo redka lastnost pri nas.«

»Esej kot literarna zvrst mi omogoča ogromno prostora.«

»Lahko vzameš kar koli iz življenja, vse lahko uporabiš in to je fantastično.«

»Samoironija na Slovenskem žal nima veliko prostora, pa bi ga morala imeti, ker to je najbolj zdravilna ironija.«

»Srž večine zbranih esejev je slovenski jezik in odnos Slovencev do jezika.«

»Pisanje je prepleteno z avtorjevimi osebnimi družbenimi komentarji, ki so izraženi na tako izviren način, da postajajo ponarodeli.«

»O športu pišeta tako, 'da občutimo igro, tovarištvo, eleganco nogometnega gola (Rožanc) in meta na koš (Babačić).'«

»Knjiga prinaša tudi žanrsko inovacijo: esej z avtoreferencialno snovjo oziroma esej o eseju.«

»Pesnik, ki ima rad 'urejen svet, ugledan z višine', namesto s težkim teoretskim 'topništvom' svoja premišljevanja žarči v redki visoki slovenščini.«

»Za svoj nastop tako pripravlja esej o čakanju, povezanim z železniško postajo.«

»Njegova dela so izjemno brezkompromisna. Babačić je avtor punka in piše o ljudeh na robu, zaznamovanih.«