Tema: Literatura

»Takšno je življenje.«

»Ni spomina brez sramu.«

»ne / ni zvezd / mandragorinih gnezd / samo nenasitljivi naprstci / komarji v predpasnikih in pijanska / srepota pred paradoksalnim strelskim / postankom ko bo treba odmetati mrzle / kanje in premostiti pretrgane glasove / na vranje pogreti podstrehi ker / roko na srce / res ne morem / minirati tako eh / majhnih njih / potem ostanem sama // do neba«

»vem / vas ne zanima / na samem merim v sence sonca / dokler do donebnega poka prodira / od oka koralna bilanca«

»Ne me silit, da ti lažem«

»Vsekakor je s tretjim romanom potrdila svojo literarno zmogljivost in prepoznavnost.«

»S to nagrado Nemška akademija za jezik in slovstvo izkazuje čast avtorici, ki se v svojih pesmih, gledaliških in radijskih igrah, romanih in esejih sooča z uničenjem nemške zgodovine in togostjo sedanjosti z močjo svoje literature.«

»S to nagrado Nemška akademija za jezik in slovstvo izkazuje čast avtorici, ki se v svojih pesmih, gledaliških in radijskih igrah, romanih in esejih sooča z uničenjem nemške zgodovine in togostjo sedanjosti z močjo svoje literature.«

»Pisanje Leile Aboulele je izjemno po svojem obsegu in občutljivosti. Od kratkih zgodb kot draguljev do nežnih romanov nam pripoveduje redko slišane zgodbe, ki nas silijo k novemu razmisleku o tem, kdo živi v naših soseskah in skupnostih ter kako usmerja svoje življenje.«

»Počaščena sem, da sem prejela nagrado, ustanovljeno v spomin na Harolda Pinterja, velikega pisatelja, ki še vedno vzbuja tako veliko zvestobo in stalno visoko spoštovanje. Za nekoga, kot sem jaz, muslimanskega priseljenca iz Sudana, ki piše z verskega vidika in preizkuša meje posvetne strpnosti, je to priznanje resnično pomembno. Razširi in poglobi pomen svobode izražanja in tega, čigave zgodbe se slišijo.«

»nenamerno ustvaril razdelek o linčanju«

»vse je umetnost, pravi Everett, ne glede na barvo ali spolno orientiranost.«

»Drevje na jugu grenko obrodi / kri v koreninah, na listih je kri / veter zazibal je črnce v ples / čudno to sadje visi s teh dreves.«

»Ali gre za simbol prečiščevanja?«

»Voda sesuje razpokani zid ega, avtobiografske pripovedi in pojavi se delfin.«

»Kljub temu so to bolj stranski pojavi, ki v celoti ne kvarijo vtisa zbirke.«

»Rodil se je sin. Sin!? ... In v trenutku sem vse pozabila. Kot da vekove čakala sem nanj, ko da le zanj sem vsa leta živela. Vse bolečine, vse muke bi zanj, vse bi za malega spet pretrpela.«

»Dobro jutro, drage dame, kako smo? Evo, ponedeljek je, mamo to, čin, dvigne skodelico kave, moja druga danes, eni spet nismo spali, Tristanček se je celo noč zbujal.«

»To tako diši, da vam ne morem povedat.«

»To je, se zdi, temeljna postavka romana.«

»Kakšno delo!, nas prešine, kdo še tako radikalno sega v čase, prostore, vrednote in slike.«

»Nič ni res in vse je res.«

»Še bom kaj napisal. Brez skrbi. Ni razloga za strah. Ko jaz rečem, da bom nekaj napisal, bom, za razliko od Georgea R. R. Martina, to tudi naredil.«

»Samo med nami – popolnoma ga razumem. Če bi kdo meni naredil kaj takega, da bi snemal serijo po mojih knjigah in nato prehitel moje pisanje, bi se tudi jaz spraševal, ali sploh še ima smisel pisati. Če je bilo že narejeno? Ni logično. Lepo je, kadar priredijo tvoje delo, ampak prirejati nekaj, kar še ne obstaja? Na tak način delati zaključke? To je preprosto nespodobno.«

»Na razkošno različne načine govori o moči vztrajanja in odpuščanja, ponuja nam slogovno bravurozno, očarljivo gosto in subtilno izpisano povabilo k premisleku o nekatarzični katarzi, o upanju.«

»Roman o otroški travmi (ki določa odraslo dobo) in nasilnem očetu, o nasilju v družini, kjer je Evelin vselej priča in žrtev hkrati.«

»Moj namen je bil, da lahko neko precej kompleksno zgodbo predam ljudem na način, da ga bodo lahko razumeli, kar pa ne pomeni nujno, da bodo vanjo lahko vstopili.«

»Odpuščanje je del moje etične strukture, zanj si prizadevam, kot avtorica pa si ne prizadevam za izdajanje receptur za boljše življenje.«

»Kar koli napišem, je pesem.«

»deerotizacijo!«