Tema: Literatura

»Ob polni luni vstanem iz granitnega groba, / kjer si me za vedno pokopal. / Malo čez polnoč / priletim skozi okno tvoje sobe / in gledam otroka, / ki stiska medvedka in spi.«

»To, da se je kdo česa znebil, še ne pomeni, da je nekaj ustvaril.«

»Nobena podoba ni stabilna, pač pa se vsaka razkraja in tako vsako telo rezultira v izmaličeno mrhovino.«

»Ribaj, ribaj jabolko, / jabolko za štrudelj. / Že nocoj ga spekla bom / za jutri po kosilu // Ko do konca zribaš ga, / pa se ne ustavi. / Le korajžno in naprej / ribaj prst na dlani. // Ribaj, ribaj do kosti, / pa naribaj roko. / Stresi v vlečeno testo. / Pa zapeci. // Rano.«

»Ob polni luni vstanem iz granitnega groba, / kjer si me za vedno pokopal. / Malo čez polnoč / priletim skozi okno tvoje sobe / in gledam otroka, / ki stiska medvedka in spi.«

»Jani Kovačič mi je nekoč dejal, da to, da se je kdo česa znebil, še ne pomeni, da je nekaj ustvaril.«

»Vrt ti daje tolažbo, ker je čas – tu govorimo o času – v vrtu drugačen, gre za ciklični čas, vrt bo obstajal tudi po tvoji smrti.«

»Ja, ker zgodbe res ne umrejo. Pri pripovedovanju zgodb gre za nekakšno nesmrtnost.«

»In ja, to je kratka zgodba o izmišljanju zgodb.«

»Napisal sem jo na roko, v celoti; to je bila moja prva knjiga, prvi roman, ki sem ga v celoti napisal na roko.«

»Vrt mojega očeta je torej nekakšno pojasnilo, izraz ljubezni do mene in mojega brata.«

»Rekel je samo: Pazite na mojo osebno izkaznico, potrebovali jo boste.«

»Ko ustvariš vrt in ko napišeš knjigo, je to nekaj, kar bo ostalo, ko tebe ne bo več.«

»Žal nisem, ne. Ne govorim samo o sebi; za kogar koli, ki je dovolj občutljiv, je zdaj eden najtežjih trenutkov naših življenj.«

»Besede so pokvarjene. In to je velikanski problem.«

»Preteklost je hrana in tudi gorivo za nacionalizme.«

»Zdaj pa se mi zdi, da izgubljamo to energijo in optimizem in to obzorje, ki so zelo pomembni.«

»Napisal sem jo na roko, v celoti; to je bila moja prva knjiga, prvi roman, ki sem ga v celoti napisal na roko.«

»Vrt mojega očeta je torej nekakšno pojasnilo, izraz ljubezni do mene in mojega brata.«

»Rekel je samo: Pazite na mojo osebno izkaznico, potrebovali jo boste.«

»Žal nisem, ne. Ne govorim samo o sebi; za kogar koli, ki je dovolj občutljiv, je zdaj eden najtežjih trenutkov naših življenj.«

»Ideja vstajenja je po mojem botanična ideja, tudi nesmrtnost je botanični pojem.«

»Zdaj pa se mi zdi, da izgubljamo to energijo in optimizem in to obzorje, ki so zelo pomembni.«

»Ja, vedno pravim, da pisatelji nismo nedolžni.«

»izrisuje njena knjiga ... celovit portret velikega književnega pričevalca tragedij XX. stoletja, slovenskega tržaškega pripovednika Borisa Pahorja.«

»Moja pesem bo nosíla Tvojo hvalo križem svet, 'Z ust mladenčev se glasíla Bo še v času poznih let.«

»Iz solzá, ki so veséle Mi rosíle moj obraz, Rože bodo razcvetéle, Ko spet pride cvetja čas.«

»Iz solzá, ki so otožne Zalivále mi okó, Pa vijólice pobóžne Pómlad obrodíla bo.«

»To leto je bilo leto groze in leto občutkov, ki so bili silovitejši od groze, za katero na Zemlji ni imena.«

»… obale čutijo samo zalite skale …«