Tema: Literatura

»Zdaj rakete uničujejo domove in bolnišnice, da umirajo civilisti in njihovi otroci - prav tu, v Evropi. Da umira na tisoče vojakov, med katerimi mnogi sploh niso hoteli sodelovati v tej vojni ..«

»Človeško življenje v njeni poeziji je polno nepričakovanih in kompleksnih položajev in čustev, pod površjem vsakdanjosti kataklizmično brbota in dneve naših življenj preseva skrivnostna luč ljubezni, poetičnega in smrti.«

»Pisati ali ne pisati – to je vsa razlika.«

»Roman Tišina, polna vetra v svoji dvoumnosti, kot piše avtorica, torej ostaja 'poskus, kako ujeti neulovljivo'.«

»Odnos do razmerja moči med revno pribežnico in privilegiranim belim moškim ostaja v svojem bistvu nenagovorjen, s čimer se kot ambivalenten izkaže tudi roman sam.«

»Pisanje ostaja prevzeto z mitologijo umetnika kot genija in njegovo muzo kot abstraktnim krajem navdiha, ki jo lahko moški z velikimi besedami ljubezni povzdigne v enaki meri, kot jo lahko brutalno poniža.«

»Kakšne so prednosti nočnega ustvarjanja? Takrat imam predvsem manj možnosti za prokrastinacijo.«

»Vedno otrpnem ob vprašanju, ki se začne z besedami: 'Kakšen je tvoj nasvet?' Zelo nerada dajem nasvete.«

»To niso nasveti, raje bi uporabila izraz nenapisana pravila kulturnega okolja, v katerem se nahajamo.«

»Gre za sporočila, ki jih deklice dobivajo med odraščanjem, česa se lahko lotijo in česa ne.«

»Zato raje, kot da bi se videla kot prebojnico, sebe vidim kot napako v sistemu, moja zgodba naj ne bi obstajala.«

»Sindrom prevarantke je občutek, lasten ljudem, ki se znajdejo v nekem okolju ali kontekstu, ki jim ni domač.«

»Akt zahvale pomeni 'sprejemam vaša pravila, ne bom jih kršil/a, hvala, ker ste me spustili zraven.'«

»Selišča tako v ospredje postavijo prav to, včasih zaradi želje po posredovanju vsebine po krivici zanemarjeno, zvočno plat pesništva.«

»Je angažirani intelektualec, ki verjame v moč poezije, v njen ogenj, ki ga je treba čuvati in prenašati novim rodovom.«

»ti me torej vabiš, da se pogovarjava o tišini? Ob takem predlogu najprej pomislim, ali ne bi bila potem morebiti kar tiho? Ali pa, si nemara izmenjava nekaj pisem brez črk in brez besed?«

»Torej poskusiva najprej z besedami …«

»Tukaj je mir. Tišina. Vsi so pozaspali, še psi ne lajajo več. Ura je prerasla polnoč. Jaz? Še vedno čakam korake.«

»Zakaj se človek začne ukvarjati s poezijo, je prav taka in tolika skrivnost kot vprašanje, kaj je poezija.«

»Pasli smo noč, kakor da je jata nemirnih deklet v letih, ko so željne moškega.«

»V kapeli hladni mrak leži, v kapeli večna luč brli.«

»Ne angeli, ki še z nebesi niso zadovoljni, ne Adam in Eva, ki jima je bil še paradiž premalo; poljanski reveži naj žive tu.«

»Puhtelo je, polno vonja po Angeli. In vendar je bil to vonj praznine.«

»Tkivo mojih konceptov ni bilo abstraktno.«

»Poleti se je svetloba, ki je vstala izza Samskega bloka na vzhodu, usločila čezenj na osrednji trg mesta kot velikanski žgoči jezik sonca.«

»Angela je obljuba celote.«

»Moj spomin na Kočevje je brez nostalgije in brez domotožja, ker se v njem kot spojišču časov odsotnost spreminja v prisotnost v Angelinem naročju kot domu brez imenovane lokacije.«

»O taboriščih se takrat ni govorilo; Samski blok naj bi fantazmagorično pričal o tem, da obstajajo.«

»Kmalu za tem, ko sta se brata odselila od doma, sta od svoje zapuščene matere dobila telegram: takoj domov tiger v kuhinji.«

»Kadim, če imam. Umreti mislim kasneje.«