Tema: Literatura

»Prečenje vsakršnih meja, stvarnih in nesnovnih, preseganje vsakršnih omejenosti je bila resničnost njegove izkušnje. Njegov pravi dom je bil jezik.«

»Tako kot zgodnja zbirka novel Dublinčani je napisan v merilu običajnega človeka, napolnjen z vsakdanjimi izkušnjami, ki jih tako zelo pogrešamo v času ustavitve in zaprtja.«

»Številne smrti ljubljenih v Uliksesu in Dublinčanih so opomniki, da je vsakdan neskončno krhek.«

»Imamo drug drugega, a smo sami. Sami z drugimi.«

»Mu bo Bralec pomagal doumeti tisto, kar se je tistikrat tam zgodilo in kar bi sam težko razumel, saj nas periferije sveta za vedno zaznamujejo s skrivnostno nemočjo.«

»Ljudje pravzaprav nočejo poznati prihodnosti ter da človek, 'rojen kot bomba različnih potencialov', v času odraščanja že doživlja regresijo.«

»Ostane to, kar je večno. Smeti.«

»Sreča v nesreči.«

»Gre torej za leposlovno obdelavo zapisa iz Matejevega evangelija, kako so modri z vzhoda obiskali Jezusa, rojenega v Betlehemu.«

»S to nagrado in odločitvijo, da imamo na eni strani Handkeja in Danojlića na drugi, se je Andrićev inštitut približal ideji združevanja nacionalne in svetovne književnosti.«

»Za Srbijo je pravi prijatelj, preizkušen in vztrajen tudi v najtežjih časih.«

»Srbsko resnico je v celoti zagovarjal tudi takrat, ko mu je to prineslo veliko neugodja in nasprotovanja, tudi po prejemu Nobelove nagrade.«

»Ta nagrada pravzaprav sploh prva lovorika za ta roman.«

»Nekoč je živela Nina, ki je imela na levi nogi tatu. Bil je lep in bil je za vedno. Ko je umrla, so jo upepelili. Tatuja potem ni bilo več. Ni bil za vedno.«

»Nekoč je živel Tomaž, ki je pisal zabavne stvari. Ravnokar jih bereš.«

»Nekoč je živel Vid, ki je bil slep. To je bilo smešno vsem, razen njemu. No, tudi njemu je bilo malo smešno.«

»z velikim občudovanjem in spoštovanjem«

»Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem.«

»Tu, glej, sem si vse, otročé, kakršno sem, porisal s temile pikami, s črticami, vse, kar je slovenskega.«

»Ne glede na njihovo šibko kritično maso 'bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj.'«

»Naša prva asociacija ob besedi kronika je črna kronika. To v primeru Pascualovih zgodb sploh ni daleč od resnice. Nezakonita melanholija pomeni tudi ljubezen do literature, v kateri je edina naloga junaka to, da je vedno in v vsakem trenutku zanimiv. Beremo jih lahko celo kot kriminalni ali pustolovski roman.«

»To je izziv, ki so si ga 'v turobnem času zadali v želji po živosti, tudi literarnih dogodkov'.«

»Ne morem verjeti. Zelo sem vesela, to je dodatna motivacija za pisanje in pričakujem, da bova s Suzano dobro sodelovali. Komaj čakam, da izide ta knjiga, ki bo zbirka kratkih zgodb, saj si že dolgo želim, da bi jo izdala«

»Drzne pisave, ki me je nagovorila, zaradi prepletanja raznih slogov in tudi zaradi zelo kritičnega pristopa«

»Tavanje na mestu, kjer 'je očitno, da ga imajo vsi vrh glave, in sicer dokončno, ker on za razliko od urnega kazalca ni kazal ničesar, ni pomenil ničesar, kar pa je najbolj motilo svet, če je ta svet sploh kaj motilo, seveda, je bilo v prvi in zadnji vrsti to, da je bil za ta svet ništrc, samo hodil je in bil brez vsake vrednosti, tako je prišel tudi čas, ko se je po tem svetu gibal že tako, da ga v strogem pomenu besede sploh niso več opazili […]'«

»Ne potrebujem ničesar od tu.«

»Odsev čakajočih ostane zadnji grozni pramen nerešljivega vprašanja pravice malega naroda.«

»Na Lužah, kjer je tekla slovenska kri, bo nastajala nemška počitniška vas. Do nje bo država, tudi s slovenskimi davki, zgradila široko planinsko cesto.«

»Dejstvo Florjan Lipuš.«

»Z njegovo prozo je tudi slovenska književnost postajala državljanka sveta.«