Tema: Literatura

»Danes se mi je uspelo oprhati in iti v trgovino.«

»Kako pomembno je stopiti iz sence in odkrito spregovoriti o težavah, pred katerimi si večinski narod zatiska oči.«

»Danes se mi je uspelo oprhati in iti v trgovino.«

»Skušala sem ustvariti svet, v katerem bi se bralci izgubili in sledili miselnim procesom, asociacijam, besednim igram.«

»Ne bom gradila muzejev, lahko pa napišem zgodbo, prek katere lahko ljudje do tega dela zgodovine dostopajo, sicer pa morda ne bi mogli.«

»Mislim, da je še posebno velika napaka uporabiti besedo nepolitično v tem kontekstu.«

»Umetnost ni nepolitična, tega ne verjamem.«

»Ko pravim, da sem izstopila iz omare kot temnopolta oseba, to pomeni, da sem odkrila nov stik s svojo identiteto.«

»Naj povem kar najbolj naravnost. Raje vidim, da se me ne fotografira.«

»Edini plus za Hicksa je, da je to doba vzpona big bandov, on je pa po naključju precej dober plesalec.«

»Vprašanje pa je, ali bo to dovolj, da bo lahko odplesal nazaj v Milwaukee in nazaj v normalni svet, ki morda niti ne obstaja več.«

»Bomo na srečanju razpravljali o podnebni krizi in vojnah.«

»Rekel bi, da je Tasmanija zgodba o tem intimnem procesu.«

»Dolgočasna tema za pisatelja.«

»Ali resnično verjamemo, da zunanje okoliščine ne vplivajo na naše vsakdanje življenje, čustvovanje in odnose.«

»Na srečanju bomo razpravljali o podnebni krizi in vojnah.«

»Na tak način želimo pri podeljevanju nagrade zagotoviti tako strokovno težo kot tudi demokratičnost pri izbiranju nagrajenca, saj je rezultat posledica odločitev reprezentativnega vzorca iz nabora kompetentnih literarnih kritikov.«

»Roman je večplasten, dogaja se v različnih obdobjih. Ob njem ne smeš preveč tuhtati, ampak se moraš vživeti v like, da začutiš, kako izgubljeno in prezirano se počutijo. Ne glede na to, kako jih obravnavajo, se spoštujejo in se zavedajo, da imajo pravico živeti. Želela sem prikazati, kako preplet vsega tega vpliva na človeka. Čeprav se počutijo izgubljene, na koncu le najdejo pravo pot.«

»Številni od nas se selijo po vsem svetu. Nismo povezani le z eno kulturo, ampak z dvema, tremi ali celo več kulturami. Komunicirati moramo z ljudmi, ki tudi izhajajo iz več kultur. To, kako uporabljamo jezike, kako gledamo na stereotipe o narodih in kako lahko sploh komuniciramo, se mi zdi zelo zanimivo.«

»Roman ima odprt konec. Ana je že vpeta v drugo realnost, ki jo dobro sprejema in v kateri že ima svoje mesto. Gre za prehod. Novi svet je popolnoma drugačen od starega, že skoraj druga razsežnost, vendar se tudi tam počuti dobro.«

»Bistvo dobrega pisanja je najti nenavadne in zahtevne zgodbe ter jih opisati s preprostim jezikom. To je umetnost velikih pisateljic in pisateljev, ki so močne zgodbe pisali zelo preprosto in lahkotno.«

»Rasizem ni tako odkrit, kot je bil v 19. stoletju, ampak je zelo pretanjen, prikrit, a še kako prisoten. Rekli so, da Pakistanci nismo civilizirani, ker jemo z rokami. V italijanski družbi sem se moral spopasti s katoliško homofobijo, doma pa z južnoazijsko in muslimansko homofobijo. Doživel sem dve različni vrsti zatiranja, ki pa jima je bilo skupno sovraštvo do mene.«

»Roman je večplasten, dogaja se v različnih obdobjih. Ob njem ne smeš preveč tuhtati, ampak se moraš vživeti v like, da začutiš, kako izgubljeno in prezirano se počutijo. Ne glede na to, kako jih obravnavajo, se spoštujejo in se zavedajo, da imajo pravico živeti. Želela sem prikazati, kako preplet vsega tega vpliva na človeka. Čeprav se počutijo izgubljene, na koncu le najdejo pravo pot.«

»Številni od nas se selijo po vsem svetu. Nismo povezani le z eno kulturo, ampak z dvema, tremi ali celo več kulturami. Komunicirati moramo z ljudmi, ki tudi izhajajo iz več kultur. To, kako uporabljamo jezike, kako gledamo na stereotipe o narodih in kako lahko sploh komuniciramo, se mi zdi zelo zanimivo.«

»Roman ima odprt konec. Ana je že vpeta v drugo realnost, ki jo dobro sprejema in v kateri že ima svoje mesto. Gre za prehod. Novi svet je popolnoma drugačen od starega, že skoraj druga razsežnost, vendar se tudi tam počuti dobro.«

»Bistvo dobrega pisanja je najti nenavadne in zahtevne zgodbe ter jih opisati s preprostim jezikom. To je umetnost velikih pisateljic in pisateljev, ki so močne zgodbe pisali zelo preprosto in lahkotno.«

»Rasizem ni tako odkrit, kot je bil v 19. stoletju, ampak je zelo pretanjen, prikrit, a še kako prisoten. Rekli so, da Pakistanci nismo civilizirani, ker jemo z rokami. V italijanski družbi sem se moral spopasti s katoliško homofobijo, doma pa z južnoazijsko in muslimansko homofobijo. Doživel sem dve različni vrsti zatiranja, ki pa jima je bilo skupno sovraštvo do mene.«

»Estetika je mati etike.«

»Torej sem na robu, opazujem življenje, pišem o njem, naj bo to v zgodovinskem ali današnjem času.«

»Srednja Evropa! / Grozni sentimentalni kraji, totalna katastrofa! / Z ljudstvi, / natrpanimi v živinske vagone, peljanimi na izlet / v koncentracijska taborišča pod plin, ali podobne / neokusnosti med hlipanjem in krpanjem nogavic!«