»Zaslutimo občutje večne obveze do zadovoljevanja pretiranih pričakovanj, saj je to edini način za dosego priznanja in ljubezni – to se mi je zdelo izjemno zanimivo in univerzalno obenem.«
»Ko mi je producent pokazal elektronsko sporočilo, kjer je pisalo, da je film nominiran za evropsko filmsko nagrado, mi je šlo na jok. To je nekaj, kar sem si tiho želela že od same premiere filma. Zaradi tega uspeha bo film Babičino seksualno življenje videlo še več ljudi in to je največje darilo za nas, ustvarjalce filma in tudi za vse ženske, ki so v preteklosti, in ki še danes v podrejenem položaju trpijo v nasilnih odnosih.«
»Gre za razprave o pogledu na svet z vidika privilegiranih v sistemu kapitalizma, ki povzroča določene zlorabe, ampak ga zaradi lastnih koristi in šibkosti ne moremo zamenjati, ali pa se niti ne zavedamo, kako drvimo v katastrofo.«
»LaBeoufov proces ni v skladu z etosom, ki ga zahtevam pri svojih produkcijah ... Njegov proces terja, na neki način, srborito energijo, in osebno ne verjamem, da to pripomore k najboljšim igralskim dosežkom.«
»Veš, zdi se mi, da bo tole streznitveni trenutek za gospodično Flo. Rada bi vedela, ali bi bil pripravljen poskusiti z mano, z nama. Če se res zavzame, če se od te točke naprej preda s srcem in dušo in če se lahko pobotata – spoštujem tvoje stališče, spoštujem njeno – ampak če bi vama uspelo, kaj praviš? Mi boš sporočil?«
»Vodilo mi je bilo, da se mlada in starejša Marica prepletata v dialogu, da so zaključene celote, ki doprinesejo gledalcu določen akcent, vpogled v dogajanje. Fokus je bil prikazati jo kot žensko, ki je živela v tem določenem času, poskušala bila pripravljena narediti nekaj več, se izpostaviti, preseči dogajanje v svoji okolici in uresničiti, kar je želela.«
»Vse scene, ki jih je posnela Lučka Počkaj, smo naredili v našem studiu, morali smo dobiti posebno dovoljenje zaradi epidemije. Na koncu smo posneli v rekordnem času, v dvanajstih urah. Snemanje je bilo zelo zahtevno zaradi mask in vsega v zvezi z epidemijo. Lučka je vse izpeljala z izjemno potrpežljivostjo, igralsko ustvarjalnostjo, trudom in izredno koncentracijo.«
»Trojanke so postavljene v prostor in čas, ki ga ni, v atopos. Ženske so kot predmeti – ostanki opustošenja, ki ga je za seboj pustila vojna moških. Ta skupina oseb s svojo drugačnostjo, s svojimi telesi in krhkostjo, bo dala glas pregnanim tujkam, izključenim ženskam, čarovnicam, prostitutkam.«
»Delala sem kot povezovalka radijskih oddaj za otroke, kmalu pa sta me povabila med radijske režiserje. Začela sem se spoprijemati z režijo radijskih iger za otroke in nekako po dveh letih sem začutila, da ima radio rada.«
»Puntar v zvočni igri na svojevrsten zabavni način raziskuje razmerje med dvema vrstama radijskoigrskih strukturnih elementov: razmerje med besedo, ki ima pomenljivost in omogoča potek zgodbe, in melodijo, ki ne vsebuje besedno-pomenskega sporočila, pa vendar zmore predstaviti zvočni lik, ki je prav tako (ali še bolj) plastičen kot drugi liki v radijski igri.«
»Pri seriji je predvsem več časa za raziskovanje različnih vidikov zgodbe in psihologije likov – ampak to te lahko hitro zavede na stranpoti, ki so same zase ravno tako zanimive, nimajo pa zares stika z osnovno premiso.«