»Emeidov Rihard II. pokriva Kennedyjeva šestdeseta leta dvajsetega stoletja, Henrik IV. sedemdeseta, Henrik V. devetdeseta in iraško vojno, Henrik VI. pa afganistansko v dvatisočih, pri čemer njegov Rihard III. preskoči na leto 2015 in z njim kritizira kanadskega medijskega magnata Pierra Karla Péladeauja, tedanjega vodjo quebeške nacionalistične stranke Parti Québécois.«
»To je močno zaznamovalo tudi Uredništvo igranega programa, saj je Željko Hrs reden in inventiven interpret številnih radijskih iger in literarnih oddaj.«
»Poslušalke in poslušalci mu bodo ta teden lahko prisluhnili v kratki radijski igri Andreja Blatnika Pravzaprav, ki jo je leta 2011 interpretiral skupaj z Natašo Barbaro Gračner.«
»Kritična podoba sodobnega urbanega življenja v režiji Gregorja Tozona v spretnem slogu kratkih stavkov predstavi čustveno stanje mladega zakonskega para, ki se ové svoje odtujenosti in skuša najti rešilno skupno točko.«
»Zagovarjam stališče, da je Shakespeare izrazito ljudski, izrazito praktičen gledališki pisec: teksti po naročilu / nakradeni motivi / mešani žanri / mešane forme / mešanje verza in proze / mešanje biserov s smetmi / katedrala in hlev.«
»V gozdu, ki je žanrsko fluiden in ima vse postavke sodobnega, hiperkorektnega sveta (...), kjer se ljubezen pojavi v najrazličnejših oblikah in popolnoma prosto, neodvisno od spola, tipa seksualnosti in tako dalje.«
»Po načinu slikanja s plastenjem slikarskih nanosov in barvno monokromnostjo se približuje informelu, po učinku zamegljenosti podobe, skozi katero vdira posebna magična presvetljenost, pa svojemu učitelju Andreju Jemcu.«
»Slikar vsebinsko izhaja iz bibličnih tem, vendar jih naslika na osebno izviren – lahko bi rekli celo profaniran – način, s čimer jih izvzame iz območja sakralnega in jih umesti v kontekst obče človeške duhovnosti in arhetipskih sporočil.«
»Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.«
»Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti.«
»Dolgo sem živela z njo, / svojo nadomestno mamo. / Ko sva se našli, sva druga drugi / s kože postrgali nezaupanje. // Zasušeno popkovino je privezala / na svoje koničaste zobe. / Z nogami sem se oklenila / njenega života.«