Ključna beseda: literatura

»Najbrž ste povoženi tako kot jaz, kot mi vsi, ki ne znamo špekulirati. Peli smo kot slavčki, namesto da bi delovali kakor mravlje.«

»Letošnje poletje bo drugačno od drugih, dobro vesta – v nasičenem, že precej žgočem ozračju je nekakšna nevarnost.«

»Gre za dokaj čustveno besedilo, meni avtorica.«

»S svojim nastopom je zelo zadovoljna, je povedala po branju.«

»Odločitev, da piše v nemščini, je prišla spontano, pravi.«

»Gre za dokaj čustveno besedilo.«

»S svojim nastopom sem zelo zadovoljna.«

»Odločitev, da piše v nemščini, je prišla spontano.«

»Njegov videz ni ustrezal videzu brezdomca, a je vseeno dajal občutek, kot da je brezdomec. In to je bilo tisto najbolj čudno: vsem se je zdel nenavaden, vsem je takoj padel v oči, vendar nihče ni znal točno povedati, zakaj.«

»V tem je pogubnost naše kulture: da je počasna. Ampak kaj mislim s počasnostjo? Počasnost kulture ni v tem, da je počasna in negibna, temveč v tem, da se obotavlja uničiti tisto, kar je staro in noče propasti samo od sebe.«

»Ni nobene ideje več – nobene politične ideje, nobene umetniške ideje in tudi nobene znanstvene ideje, saj je vse zapisano niču in smrti.«

»Naloga kritika je predreti led v zamrznjenih srcih bralcev.«

»Bil je samoten kraj, kjer se ni mogla čutiti osamljeno.«

»Po tistem nikoli več ni bila enaka … Ni se spremenil svet, temveč ona sama, ki je prej vedno hodila skozi življenje, ne da bi ga pogledala in ga je začela gledati šele tega leta, po vrnitvi z otoka, z nemilo streznjenimi očmi.«

»Nimava kaj, usojeno nama je.«

»Tako prepričana je bila, da ji bo mama z znamenjem nakazala svoje odobravanje, da ga je pričakovala kar takoj.«

»To je bila lahko le materina posmrtna zvijača.«

»lotil, kot se restavrator loti platna velikega mojstra«

»Na naše delo, na črke in na barvo.«

»Granachovo življenje je ena sama strast do življenja, ki brbota tudi skozi vso njegovo pripoved.«

»Na naše delo, na črke in na barvo.«

»Granachovo življenje je ena sama strast do življenja, ki brbota tudi skozi vso njegovo pripoved.«

»pet po snovi, temah in slogu zelo raznolikih romanov, ki govorijo o svetu protislovij in prevar, o obupu in upanju, o (disfunkcionalnih) medčloveških odnosih, o pričakovanjih in pritiskih družbe, pa tudi o moči jezika, misli in besed, začinjenih tako s trpkostjo kot s humorjem«

»pet po snovi, temah in slogu zelo raznolikih romanov, ki govorijo o svetu protislovij in prevar, o obupu in upanju, o (disfunkcionalnih) medčloveških odnosih, o pričakovanjih in pritiskih družbe, pa tudi o moči jezika, misli in besed, začinjenih tako s trpkostjo kot s humorjem«

»smo v obdobju, ko se dramatično zaostrujejo nasprotja v trenutno prevladujoči civilizaciji, ki predstavlja skrajno obliko izkoreninjenja izvornosti in nravnosti posameznikov, skupnosti, narodov, kultur, ljudstev. Protislovja, ki se na mnogih ravneh kažejo z vse večjo jasnostjo, od nas terjajo, da se ustavimo in razmislimo o tem, kako smo se znašli tu, kjer smo, in kam vodijo poti v prihodnost«

»Besede te bodo vedno čakale«

»Selitev na Dunaj mi je spremenila življenje«

»Ko sem začela govoriti nemško, sem opazila, da v tem jeziku veliko bolje izražam čustva. Nemščina je fantastična kot jezik za pisanje. Je odličen knjižni jezik. V nasprotju s slovenščino se z jezikom lahko igraš na neverjeten način. Slovenščina na primer ne pozna zloženk. V nemščini sem našla izraze za čustva in občutke, ki jih je težko izraziti v slovenščini«

»Želel sem napisati nekaj večjega od tistega, kar sem napisal prej, pustiti za seboj vse omejitve, ki sem si jih najprej postavil v 20 letih kinematografije ... a sem jih paradoksalno postavil tudi v svojih prvih treh romanih.«

»Vam mogoče ne bo pomenila dosti, meni pa. Čeprav smo morali med pisanjem vsi imeti maske gor, sem jih vsem snela dol. Sebi še najbolj. Knjiga, ob kateri upam, da boste najdli delček sebe. In ja, stare mamice se bojo zgražale. Ampak hudič v meni komaj čaka to. Da končno razprostre krila.«