»Ko je po šestih letih bivanja v Pragi mesto zapuščala, ni bila več tista mlada ženska, ki še ni napisala svoje prve knjige«
»Škarje so se mi zdele zanimiv simbol za to, kako nekaj odrežemo, odpravimo. To se sliši dostikrat negativno ali strašljivo, je pa seveda lahko tudi pozitivno. Znajti se v škarjah hkrati pomeni znajti se v precepu in mene vedno zanimajo junakinje in junaki v nekem precepu.«
»fille terrible francoske literarne in filmske scene, v triptihu o Vernonu Subutexu evidentno ne promovira eskapizma, temveč korenito in brez dlake na jeziku projicira kritično misel o sodobni francoski družbi.«
»Sleng in vulgarni ulični jezik sta bistvena sestavina radikalne izjave Vernona Subutexa, pri tem pa navdihnjeni ter na debelo začinjeni prevod Jedrt Maležič odigra bistveno vlogo.«
»Objavljata namreč besedilo, ki je v bistvu zgolj njuna subjektivna sodba – in obsodba – čeprav vesta, ali bi morala vedeti, da je razširjanje takšne subjektivne, enostranske in neformalne sodbe lahko, še zlasti, če je objavljeno v sredstvih javnega obveščanja, kvalificirana oblika katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.«
»A odpiranje v svet je ne glede na vse nujno in potrebno, kajti sebe ne moremo poznati in razumeti, če ne poznamo tudi zgodbe drugih ljudi in drugih svetov.«
»Tako kot običajno rečemo, da so Grki pisali grške tragedije bolj za naš čas kot za svoj čas, lahko rečemo tudi za Kosovela.«
»Če začnemo že leta 1927, ko Span izda prvo posmrtno edicijo zbirko Kosovelovih pesmi, vidimo, da je v njej zlasti vključena poezija, ki je bila sprejemljiva tedaj...«
»Mislila sem si, da se nimam ne za rusko ne za judovsko avtorico, še manj pa za predstavnico ruskojezične literature z njenimi nakladami in razstavnimi paviljoni. Zdaj na vprašanje, kdo sem, odgovarjam: ruska pisateljica.«