»Pravo gradivo tridelnega romana izgubljeni, tenkočutno in slogovno pretanjeno izrisani pretekli svet, katerega snovnost je nelinearno umeščena v pripovedni potek, in ne široka, vzročno posledično razčlenjena freska tragičnega zgodovinskega dogajanja.«
»V njih z različnimi narativnostmi opredeljuje različne lege ženske, njen zgodovinski in sedanji družbeni položaj, njeno vlogo v patriarhalnem in 'postpatriarhalnem' času, zlorabe, zatiranje, podrejanje, a tudi njeno osvoboditev in razbremenitev.«
»Toda pisatelja pri osvetljevanju preteklosti ne zanima holokavst sam ali zapleteni potek in proces spreminjanja. Bolj se posveča spominskim podobam, skoraj s fotografsko natančnostjo tudi predmetnosti, vzdušju in vtisom, ki se pri tem oblikujejo.«
»To je povest o dobrih ljudeh, ki jih ni več, zato lahko živijo samo še v besedah in predmetih, a tudi zgodba o večno melanholični panonski pokrajini med Šalovci, Čakovcem in Soboto, v katero sta zgodovina in njen zločin zarezala strašno rano.«
»Pisateljica je izpisala pretresljivo, tudi srhljivo in strašno knjigo, a nenavadno globoko in lepo, kot bi nas vabila in opogumljala, naj nas ne bo strah vsega novega, hkrati pa pred nas postavlja najvišjo zahtevo, kako ohraniti lepo in dobro v človeku.«
»Z izbrano temo želimo začeti razpravo s knjižnimi ustvarjalci o pomembnosti človeške bližine, dotika in pristne komunikacije, o posledicah prepovedi druženja v času pandemije, pa seveda o tkanju stikov z drugim in drugimi – z drugimi svetovi, z drugimi kulturami, z drugimi miselnimi obzorji, preko knjig in branja.«
»Razstavljena dela niso ne balzam ne kozmetika in tudi anestetik ne. Gre za izkušnjo roba, ki ga ni mogoče izkusiti v družbi prijateljev ali stanovskih kolegov. To je lahko izključno umetnikovo lastno izkustvo in le iz takšnega izkustva lahko nastanejo resnično dobre in trajne umetnine.«
»Ameriški predsednik Woodrow Willson, ki je prišel v Evropo z geslom o pravici narodov do samoodločbe, ni bil kos spletkarjenju prekaljenih diplomatov kolonialnih sil.«
»z vitalno obravnavo in slogovno brezhibno izreko jasno pokaže, kako vzporedna virtualna realnost dandanes ni več zgolj orodje v rokah človeka, temveč so razmerja prepogosto ravno obratna«
»Težava DSP-ja je, da se projektno financiramo tako kot vsa manjša društva in dobimo izključno denar za izvedbo programa in avtorske honorarje, popolnoma nič pa za režijske stroške in stroške zaposlenih.«