Zdaj govori kritik

»Močna izkušnja močan odvod dobila v prav tako močni literaturi.«

»Lahko bi mu rekli tudi informbirojevsko-boemski Bond – kot mednarodni operativec prispe v Beograd prek Buenos Airesa, Pariza in Londona, druži se s Henryjem Millerjem in Anais Nin, prijateljuje z ideološkimi nasprotniki – jugoslovanskimi generali – in od njih terja usluge.«

»Pred nami je skratka lik, 'večji od življenja', zato se upravičeno lahko vprašamo, koliko je v njem resničnega in koliko izmišljenega – in do katere mere so v knjigo vključeni dokumenti avtentični.«

»The French Dispatch je več kot samo umetnikov zdrs v samoparodijo.«

»Ljubezenska zgodba o partnerju, ki je prilagojen vsem potrebam ženske, a hkrati (vsaj na prvi pogled) nima duše, je eden redkih filmov tega žanra v zadnjem času, ki mu uspe konvencije romantične komedije združiti s premislekom o sodobnem človeškem stanju.«

»K poetičnosti fotografskega izraza Nataše Segulin v zadnjih ciklih veliko pripomore intenzivna svetloba, ki je pravzaprav postala osrednji protagonist njenih del.«

»Podobe so prežete s svojevrstnim mirom in tišino, kar priča, da so odsev avtoričinih občutij, vtisov, razpoloženj, njenega navdušenja nad lepoto sveta – tudi kadar gre za nepoetične podobe kontejnerjev ali lesenih palet.«

»Vizualna poustvaritev tedanje dobe gre v resnično osupljive detajle.«

»Zeitlingerjev način oblikovanja filmske govorice sega v same začetke medija filma, ko je bil ta še složen z ritmom sveta, nenehno razvijajoč nove pristope, kako v objektiv ujeti dogajanje.«

»Niti zares fantastična Jennifer Hudson, ki jo je za lastno upodobitev že pred leti menda izbrala kar Aretha sama, niti veliko, morda celo nekoliko preveč dobre glasbe ne more popraviti ne ravno domišljenega scenarija, oropanega prave živosti, sočnosti – po domače, pravega 'žmohta', ki je sicer prežemal vso kariero pevke.«

»Umetniška praksa Tomaža Furlana je globoko prepredena s humornim in ironičnim odnosom do situacij, s katerimi je posameznik soočen v svojem vsakdanu in jih je v duhu časa primoran reševati po ključu optimalne učinkovitosti.«

»Na videz vsakdanji in domačni objekti so lahko zaradi svoje vprašljive funkcionalnosti ne nazadnje razumljeni le kot (neuporabna) umetniška dela.«

»V družbi, kjer dominirajo moški, ženski lik govori jasno skozi svoj molk in ima na koncu glavno besedo v zgodbi.«

»Velike korporacije so zdaj presrečne in že iščejo načine, kako izkoristiti 2,42 ure.«

»Resnično izjemen v tej za dokumentarce nerodovitni grudi pa je bogati opus Maka Sajka, letošnjega prejemnika nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije: niz klasik, ogrlica filmskih biserov na nehvaležnem vratu slovenske kinematografije.«

»Strupi je dokumentarni eksperiment, ki brez komentarja, zgolj z močjo slike, montaže in glasbe boleče prikaže strupeno uničevanje okolja.«

»Nič kaj dobro je niso odnesli niti Gruzija, Kostarika, Grenada, Paragvaj in Belgija, kjer jih je zmotil 'najgrši potisk vseh časov'.«

»Večer je bil uspavajoč.«

»Kot večina sveta očitno tudi Sir Anthony ni gledal podelitve oskarjev.«

»Zadolžen sem za prikaz izpraznjenosti Timovega bivanja.«

»Film o demenci naenkrat ni več rahlo pokroviteljska melodrama, ampak psihološka srhljivka, ki se ne dogaja nekomu drugemu, ampak tudi nam samim.«

»Anthonyjeva zmeda se zdi popolnoma razumljiva.«

»Ponosen človek, ki očitno nikoli ni maral prositi za pomoč, se zlomi kot nebogljen otrok, ker zmeda neznanega okolja zanj postane prenaporna.«

»Anthony Hopkins je izzivu absolutno kos.«

»Tudi Olivia Colman zna Anne upodobiti brez svetniškega sija.«

»Knjiga, ki govori o času med obema svetovnima vojnama, govori tudi o svetu tukaj in zdaj.«

»Napada frontalno, neposredno, z mladostno neizprosnim ustvarjalnim optimizmom in nekaj naivnosti, brez katere le-onega ne more biti.«

»Igralec lik Dolittla spremenil v čudno živčno karikaturo.«

»Tavajoče in iščoče nedoločljivo so abstrahirane figuralne oblike, ki naseljujejo in oživljajo arhaične, lirične pokrajine prekmurskega slikarja Igorja Banfija.«

»Vertikalne, ponekod brezoblične, ponekod pa že skoraj utelešene podobe, potujejo, izginjajo (v vodi) in se prikazujejo gledalcu, ki ga v izrazito intimnem, duhovnem občutju soočajo z njegovo lastno eksistenco, preizpraševajoč osamljenost, samoto, odtujenost, vse odtenke hrepenenja in mogočega odrešenja.«