Zdaj govori pisatelj

»Moja bolezen je igra z besedami.«

»Če pade Studio City, je to velik korak proti temu, da postane ta hiša za menoj ne javna, ampak partijska.«

»To je povest o dobrih ljudeh, ki jih ni več, zato lahko živijo samo še v besedah in predmetih, a tudi zgodba o večno melanholični panonski pokrajini med Šalovci, Čakovcem in Soboto, v katero sta zgodovina in njen zločin zarezala strašno rano.«

»Nikakor si nisem mislil, da bom dobil nagrado.«

»Res sem nesrečnik, Ti, najdražja, pa si očitno bila poklicana za ravnovesje vsej nesreči.«

»Nisem čisti partizan in ne morem biti nosilec apostolskega partizanstva in preroštva.«

»Z nekaterimi teoretskimi in filozofskimi formulacijami sem povzročil negodovanje v javnosti.«

»Prezgodaj je, da bi Ukrajince prosili za odpuščanje.«

»Smo čisto taki kot drugi ljudje na tem svetu in nočemo vojne.«

»Kultura je za idejo identitete zelo pomembna. Kaj pomeni biti Ukrajinec? Pri tej vojni gre v večini za obrambo naše kulturne in s tem tudi politične identitete.«

»Putin je prepričan, da smo Ukrajinci del njegovega 'Ruskega mira' – ruskega sveta, vendar se mu niti ne sanja, kaj smo Ukrajinci. Smo povsem drugačni od Rusov.«

»Danes imamo eno samo izrazito potezo: smo branitelji svoje dežele, svojih domov. Smo zelo domoljubni, imamo pa tudi zelo dober smisel za humor, trenutno je to črni humor.«

»Predvsem o tem, da bi živeli v miru. Tokrat moramo zmagati in tudi bomo. Sanjamo o normalnem življenju. O tem, da bi imeli vse, kar imajo drugi normalni civilizirani ljudje v drugih državah.«

»V vsakem od nas živijo trije ljudje – to, kar smo, kar smo bili in kar bomo.«

»Ko sta nam vzeta mir in varnost, čutimo strah in negotovost.«

»Če bi jo danes še pisal, bi dodal poglavje o strahu.«

»Mi se samo borimo za svojo državo.«

»drevesce s starodavnimi koreninami«

»Topli pirožki: kadi se, kadi; hladno pivo: da bo bolj živo; ribe: sveže, naravnost iz mreže; slastne maline – vzbudijo skomine; kuhan krompir – zavit v papir; čipsi: hrustljavi – spečeni davi; voda: mineralna – stoodstotno globalna; pa še kefir – boljši kot sir!«

»Moj dedek je prišel živet k meni. Ni imel kam drugam. Kaj se je zgodilo z vsemi njegovimi otroki? Smrt, razpad, izgnanstvo – komajda kaj vem.«

»Ko sta se prvič pogovarjala o tistem, sta med pogovorom precej molčala.«

»Resnica je, da ti dolgujem vse, kar imam. Preden si prišel, sem imel svoja vprašanja, vendar sem na prodaj nosil zgolj svojo kožo, in to v resnici ni bilo nič, saj sem bil mlad moški in mi vse moje človeške ranljivosti še niso bile znane. Toda prizemljilo in udomačilo me je preprosto dejstvo, da se, če se mi zdaj kaj zgodi, to ne bo zgodilo samo meni.«

»Če bi se moje življenje danes končalo, bi ti povedal, da je bilo to srečno življenje – da sta mi študij in boj, h kateremu zdaj spodbujam tebe, prinesla veliko veselja.«

»Moja duša je v Trstu.«

»Pravo nasprotje hitrosti je bilo oranje njive, tam so voli določali hitrost, tu orač ni imel besede...«

»Stari Rimljani so rekli: Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. Tudi bralci se spreminjajo z današnjimi časi.«

»Jaz vedno poskušam pri teh zadevah uporabiti nove pristope. Recimo nimamo več samo tiskanih knjig, imamo tudi e-knjige, zvočne knjige. Vse moje knjige so v e-obliki.«

»Najbolj pa zdaj v teh časih pogrešam nastope v šolah in srečevanje z bralci.«

»Naložili so nas na tovornjake in nas odpeljali v srce teme. Kajti sovražnik ni nikoli počival.«

»O, gospod Kitka, kaj počnete ob vodi, iščete navdih?«