Zdaj govori pisatelj

»Miza, stoli, rob in noga, / to ne more biti vsa zaloga.«

»Predragi oče, pred kratkim si me vprašal, zakaj čutim strah pred Teboj ...«

»Pri obeh so v ozadju neki resnični, dokumentarni dogodki, iz katerih potem rastejo zgodbe.«

»Če pogledate sijajne romane Draga Jančarja, npr. Galjota, ki govori o pandemiji v 17. stoletju, boste videli, da gre za sedanjost.«

»Galjot ima za ozadje pitoreskno 17. stoletje, ampak prav tam naletimo na kugo, ki je zelo primerljiva z nekaterimi današnjimi dogodki.«

»Zgodovina ima na sebi nekaj 'objektivnega', toda posamezniki jo živijo na svoj 'subjektiven' način.«

»Po mojem mnenju je za pisatelja izredno pomembno, da skuša razumeti like, ki so drugačni od njega.«

»A je pomembno biti le sLOVEnski pisatelj?«

»V tuji sobi sedim na robu postelje ugaslega ognjišča, ob tuji ženski, ki govori in govori o ognju, strmim v leno zeleno reko, ne vem, kdaj smo ubili otroka v sebi, potohodcev ni več, za vse plačaš, te mrtve ptice, hijene in kače, to trganje, ta kepa pepela, žalost v njenem pogledu, nemoč in golo telo, ki leži v hladu pozabljenih ljubljenj, samo koraki po stopnišču pozabe in odmev zvona.«

»Upam, da mi je s tem romanom prek literarnega, romanesknega pričevanja o svoji izkušnji (op. s slabovidnostjo), vendarle uspelo odstreti neko tančico s te razmeroma velike stigme. Ker vid je izjemno pomembna zadeva.«

»Pokazalo se je, da se dejansko lahko s tematiko slabovidnosti in slepote najbolj odkritosrčno spopadem prav v obliki romana, ki mi omogoča svobodo izraza. Roman je izrazito svobodna forma. Ni se treba za nič opravičevati, kaj je res in kaj ni, lahko marsikaj vzameš iz resničnosti, skombiniraš z nečim, kar je izmišljeno, in nastane nekaj tretjega. Če zdaj pogledam, je na neki način vse res in hkrati nič.«

»V Jugoslaviji smo bili kulturno odprti, a še vedno je bilo to diktatorstvo.«

»Moja skromna teorija je, da zahod ne razume dobro vzhoda.«

»Neverjetno, da ob vsem tem tehnološkem napredku človek ostaja isti.«

»Krištof je vtikal namazane kose kruha v zadovoljni mehki obraz sredi okroglaste glave.«

»Nacionalizem je izum Evrope, a se Evropa še vedno ni naučila živeti z njim«

»Figa je zgodba, ki jo nekateri berejo zelo politično, kot zgodbo o razpadu države, o prihodu novih časov ... o tem, kako različni časi vsak na svoj način vplivajo tudi na naše najintimnejše odnose«

»Delo je bilo tudi resnično napisano v enem letu, 'od januarja do decembra 1993'.«

»Če bi kdo dokazal, da je Kristus zunaj resnice, da ga resnica izključuje, bi raje ostal s Kristusom kot z resnico.«

»Mi smo v študentskih letih hodili v črni obleki in s klobukom, vi pa tako čudovito in naravno.«

»V Nočeh kuge, ki sem jih ustvarjal pet let, ni nespoštovanja do junaških ustanoviteljev nacionalnih držav. Nasprotno, roman je bil napisan s spoštovanjem in občudovanjem teh svobodomiselnih in junaških voditeljev.«

»Najhuje je, da obstaja strah. Vse je strah. To ni normalno.«

»Avtor svetovnih uspešnic Wilbur Smith je umrl nepričakovano na svojem domu, ob jutranjem branju in pisanju, ob njem je bila njegova žena Niso.«

»Pisal sem o črncih in belcih. O lovu in rudnikih zlata, o pijančevanju in ženskah.«

»Želim si, da se me spominjajo kot nekoga, ki je dajal užitek milijonom ljudi.«

»Na čaj ali večerjo je k sebi vabil domače in tuje dame. V njihovi družbi je bil Metternich 'kakor petelinček med piškami'. Ni bil pa sam med njimi, vedno je povabil še kakšnega mladega plemiča, da mu je delal družbo.«

»Med spletkami in zehanjem.«

»Da življenje pomeni iz samega sebe narediti umetniško delo.«

»To je pesem mož brez doma, igra pa jo mož, ki doma nikoli ni imel.«

»Ljudje bodo pokali od smeha in jeze.«