Zdaj govori pisateljica

»Nisem vedela, kako naj izdam knjigo o sebi, o toliko osebnih stvareh, o prepirih z družino in da hkrati nikomur, ki je omenjen v knjigi, ne škodim.«

»Moj bog, če to pravi on, potem to pomeni, da ne le rada pišem, to pomeni tudi, da znam pisati.«

»Ker sem bila iskrena, da je roman avtobiografski, so bili vsi jezni name.«

»Glavno je, da ne hodim več na televizijo, saj me vsakič, ko se v državi zgodi kaj v zvezi z islamom, priseljevanjem, integracijo ali celo napadom na pisatelja Salmana Rushdieja, pokličejo in rečejo: 'Ali želite o tem kaj povedati na televiziji?'«

»Mislim, da je pomembno, da še naprej objavljam, vendar bom to verjetno naredila drugače kot prvič.«

»Pravijo, da nisem dovolj dobra stilistka in da si seveda ne zaslužim uspeha in takega števila bralcev.«

»Večkrat sem že javno in odkrito pohvalila Pascala, ki mi je pomagal pisati na način, ki je bil zame nov.«

»Nase se jezi, ker je metaforično padla na kolena pred moškim, ki mu je hotela prepustiti vso svojo moč.«

»Nase se jezi, tako zelo, da je sploh doživela kaj takega, kar je včasih nevredno vsakega človeškega bitja, kar ponižuje in jemlje pogum.«

»Jezi se nase, da je človek. Pa je vseeno rada na zemlji, tako zelo, tako zelo.«

»V zvezi z morilci skušam v svojih romanih vedno naslikati širši kontekst, bolj kot črno-bele upodobitve me zanimajo odtenki sive.«

»Lepo je odnehati, ko si na vrhuncu.«

»Trenutno pišem izjemno zahteven zgodovinski roman, ki sem ga omenila, in delam še dva druga projekta, tako da za kaj drugega preprosto nimam časa.«

»Nikoli ne bom trdila, da nima potenciala za nadaljevanje. Je pa lepo odnehati, ko si na vrhuncu.«

»Kmalu bomo dobili tudi TV-serijo Rdeča kapica.«

»Iz Rima sem se leta 2016 vrnila, da doma tudi ostanem. A če bi ostala v Ljubljani, verjetno ne bi pisala tretjega dela, Bruselj pa je nov vir novega navdiha in tvori tudi trilogijo mojega profesionalnega življenja.«

»Ključni zaplet knjige je v tem, da nevidne sile izkoristijo epidemijo covida za postpandemične olajšave.«

»Tudi prizorišča v vseh treh romanih so resnična, na njih se seveda dogajajo izmišljene zgodbe z izmišljenimi ljudmi, ampak v resnici so vsi ti kraji, vse te lokacije, bari, ceste tam, celo drevesa.«

»In morda bo v njem ob ljubezni tudi kakšen kriminal.«

»Kriterij kakovosti besedila je bil zame vedno: se bodo v glavi pojavile blodnje ali ne. Vsak dober stavek v glavi vodi vedno tja, kjer tisto, kar izzove, s sabo komunicira drugače kot pa z besedami.«

»Svoj lastni jezik podržati pred očmi tujega jezika vodi do nenehno pritrjevalnega odnosa, do neutrudljive ljubezni.«

»Afriška trgovina s sužnji je najbolj dramatično poglavje v zgodovini človeštva.«

»Misli 'črne slonovine', 'afriških cekinov', niso imele nobene vrednosti.«

»Smrt je zmerom enaka, toda vsak človek umre po svoje.«

»Branje v bistvu ni nič drugega kot vaba za pisanje, ki se sproži takoj, ko odložite knjigo. Jaz bi tole napisala čisto drugače, si rečete.«

»Naloga vsake piske, vsaj v teoriji, da se na neki način poveže s svojim bralcem, kar je precej težko, saj mora zlepiti skupaj tri predstavne izraze: svojega avtorskega, literarne osebe in tistega idealnega, ki ga zapoveduje literatura.«

»Vseeno, ali je pomladni veter govoril o nastajanju ali pa so jesenski vetrovi grozili z minevanjem, je človek prek svobodnih višin vedno hodil nekako osvobojen življenja.«

»Ljudje podležejo svojim razpoloženjem, pes pa je čudovit sopotnik.«

»Ljubezen se večinoma konča z ločitvijo.«

»Za obema ženskama v letih leži življenje kot globoko zarezana dolina – včasih sončna, včasih malce pusta, vendar le z malo sencami.«