Zdaj govori režiserka

»Rudi Vouk dobro pokaže, kako absurdna je situacija, da so nam to možnost potem spet ukinili.«

»Kaj je korist jezika, ki ga nihče drug ne govori? Korist jezika je tu, dokler so tu drugi, ki ga govorijo.«

»Pri Jaki me navdušuje njegovo sodobno dramsko pisanje z drzno artikulacijo sodobnih tem, kot so vprašanje identitete, obravnavanje družbenomarginaliziranih skupin, pa tudi kritičen pogled mladih na sedanjost in prihodnost.«

»V Pesmi ptic v drevesnih krošnjah me je še posebno nagovoril kompleksni odnos med pripadnikoma dveh generacij in s tem dveh svetov, ki mi je omogočil zasesti dva tenkočutna igralca – Marijano Brecelj in Urbana Kuntariča, s katerima zmeraj rada sodelujem.«

»Nič ne kaže, da je bila vas nekoč skoraj v celoti slovenska.«

»Nič ne kaže, da je bila vas nekoč skoraj v celoti slovenska, prav tako pa ne dobimo vtisa, da slovenska narodna skupnost v Hodišah danes sploh še obstaja.«

»Spodbuda empatije in čutenja lastne biti«

»To nagrado dojemam kot plod neusahljivega kolektivnega dela.«

»Knjiga naravnost kliče po lutkovni predstavi, ker so stvari drugačne kot v realnosti. Dogajajo se stvari, ki bi bile v življenju nemogoče, lutka pa nam omogoča življenje stvari, ki v realnosti niso mogoče.«

»Ni zidov in ni vrat. Sanjske hiše predpostavljajo, da nikoli nimate ničesar, kar bi želeli, da bi bilo zasebno, nikamor se ne morete skriti.«

»Želela sem, da so rožnate barve zelo svetle in da je vsega skoraj preveč.«

»Moja mama se je poročila z očetovo fotografijo v Teheranu. Študiral je radiologijo v Švici, in da je mati lahko prišla živeti k njemu, je bila poroka obvezna. Za mojo mamo in njeno versko naravo je bilo življenje v Evropi izziv. Greh je bil povsod. Moj oče je izhajal iz liberalne in sekularne družine. Bil je ljubitelj kulture, likovne umetnosti, klasične glasbe. Moja mama nikoli ni razumela, kako je lahko na primer cenil sliko, ki prikazuje gola telesa.«

»Moja mama je cenzurirala preteklost – oče pa je sanjal o drugačni prihodnosti.«

»Za deklico je bilo to težko in boleče. Ko se je razvijala moja identiteta, sem nosila oba v sebi. Še vedno ju, do danes. Sem rezultat iranskega boja med tradicijo in modernizacijo.«

»Vsi moji dokumentarni filmi so politični in pripovedujejo o uporu, čeprav je izhodišče vedno osebno: moja družina, moj ‘materni jezik’, izguba družinskih članov, izguba jezika in izguba spomina.«

»Nič ne kaže, da je bila vas nekoč skoraj v celoti slovenska, prav tako pa ne dobimo vtisa, da slovenska narodna skupnost v Hodišah danes sploh še obstaja.«

»Na primer o uporniškem duhu slovensko govorečih študentk in študentov, ki se politično organizirajo in se skušajo boriti proti nezakonitostim v manjšinski politiki.«

»Bilo je jasno, da bo Koroška obletnico bučno praznovala in da bodo potekali tudi protesti.«

»Upala sem, da se bo v tem jubilejnem letu v političnem smislu premaknilo vendarle kaj premaknilo in bi se naredil korak naprej v prepoznavnosti slovenske manjšine na Koroškem.«

»Zgodilo se je veliko manj od pričakovanega in tudi o tem pripoveduje film.«

»Po mojem mnenju je tretja sezona najboljši približek knjigi.«

»Tako kot pri največjih literarnih likih, tudi tu predajam štafeto s spoštovanjem do časa, ki sem ga preživel v vlogi Geralta. Z navdušenjem pričakujem Liamov pristop k temu najbolj fascinantnemu in raznovrstnemu moškemu.«

»Gre za veliko zgodbo, povedano na zelo preprost način, o notranjem razvoju, odraščanju, težavah na poti, ovinkih na tej poti.«

»Vsaka od teh živali ima s sabo jajce. Jajce je kot neki simbol začetka, napovedi rojstva. Andreja v slikanici tega ne razlaga, ampak je to kot neki utrinek, metafora, ki se nas dotika na morda malo nezavedni ravni.«

»Nikoli nismo enakopravni, ne po zakonih ne v očeh Izraelcev.«

»Mi pa ne hodimo okoli in vpijemo: 'Vidite, med nami so tudi feministike in geji', ampak le govorimo o svojih intimnih življenjih.«

»Režirala sem zadnji segment v filmski pripovedi, portret umetnice Ljerke Njerš.«

»Mislim, da je ženska, ki je hvaležna za svojo življenjsko pot in lahko ponudi pozitivnost in lepoto.«

»Zelo hitro sem videla, da z ozirom na nekaj tistih snemalnih dni, ki so se lahko zgodili samo takrat, ko smo se za njih lahko dogovorili, observacijski pristop ne bo zares mogoč.«

»Pravzaprav sem Stevana Labudovića po nenavadnem spletu okoliščin spoznala v Alžiriji.«