Ključna beseda: literatura

»Ne pravim, da mora vsakdo najprej tako živeti, če hoče o tem pisati, menim pa, da lahko s takšno izkušnjo zarežeš globlje v stvarnost, če seveda nosiš v sebi gon po pisanju.«

»Pahorjevo 108 let trajajoče življenje je pravzaprav zgodovina v malem.«

»Tisti, ki smo imeli pri tem določen delež, nismo bili celo leto o ničemer vprašani. Zato to obžalujem in se mi zdi pravzaprav tragedija, če ga res ne bo na tem sejmu.«

»Kritičen sem do tega početja. Mi smo tudi našo razstavo pripravljali v tem duhu. Spomin na Borisa Pahorja je večen in mora takšen tudi ostati, zato ne razumem tovrstnega umika.«

»Zaradi neomajnosti, zavezanosti življenju in dejstva, da bogati svet s svojim veseljem do pripovedovanja zgodb.«

»Kljub temu ostaja eden najstrastnejših zagovornikov svobode misli in govora – ne le svoje, ampak tudi svobode ljudi, katerih stališča sicer ne deli.«

»Vem, kako pomembna je ta nagrada in nekoliko sem prestrašen zaradi seznama prejšnjih nagrajencev, ki mu bo zdaj dodano moje ime. Res sem zelo vesel.«

»Obstaja zmotno mišljenje, da knjižničarji predvsem beremo, ampak v resnici je to predvsem delo z ljudmi, da se znaš vživeti v nekoga, ki je mogoče introvertiran in mu znaš pomagati z izborom knjig.«

»Se je miza kdaj obrnila? Kdaj sami slišite 'ne' od povabljencev?«

»Ko smo začeli delati prireditve, je bila ta masa dogodkov zelo velika in smo razmeroma nekritično sprejemali dogodke in neke predstavitve.«

»Pri mojem delu res ena najtežjih nalog, v resnici nikoli ne postane lažje.«

»Pri snovanju programa tega prav hudo v zavesti nisem imela.«

»Čeprav je Ajda Bračič na začetku svojega literarnega ustvarjanja, je s prvencem Leteči ljudje brez dvoma pokazala stilistično raznovrstnost, eksperimentalno igrivost, intuitivno globokoumnost in nepretenciozno pisateljsko suverenost – vse to so vrline, ki jih pogosto ne zasledimo niti pri pisateljih, ki imajo za seboj že več kratkoproznih zbirk in romanov. Le pobožno si lahko zaželimo, da bi v tej smeri zasnovala tudi naslednje knjige.«

»Ves čas se gibljemo na meji med izrečenim in neizrečenim, pripovedovalci pa so velikokrat skoraj lirski subjekti. Igrivost se kaže na ravni forme: avtorica zmore zgodbo odrezati brez pričakovanega zaključka, ne da bi to izzvenelo v prazno, ne da bi se zdelo, da ji kaj manjka.«

»Trenutno ni pravi čas za izdajo te knjige.«

»Zaradi okoliščin izbruha, torej takoj po najavi romana, je jasno, da nasprotniki še niso imeli priložnosti, da bi roman prebrali in se opredelili na podlagi dela samega.«

»Kar na začetku deluje kot intimna odločitev posameznice in posameznika, se ob neprijetnih ginekoloških postopkih in preiskavah, ki jim prisostvujejo številni medicinski strokovnjaki, kot tudi ob 'dobrohotnem' vmešavanju znancev in prijateljev spremeni v 'skupinski projekt', pri katerem se je za spočetje otroka treba potruditi z vsemi možnimi sredstvi in pri katerem se od morebitne matere skorajda pričakuje, da za možnost spočetja žrtvuje psihično in fizično zdravje.«

»Jana je z vsako menstrualno krvavitvijo, ki priča o odsotnosti nosečnosti, vse bolj krhka in ranljiva, krivi tudi sebe, vse bolj se ji dozdeva, da v postopku umetne oploditve nima več nadzora nad lastnim telesom, v katerem se počuti že domala tuje.«

»Zdi se, kot da se je od trenutka, ko je vstopila v postopek, njena celotna subjektiviteta osrediščila na eno samo hotenje, en sam cilj, pri čemer izgublja različne plasti sebe.«

»Pretanjeno odvita naracija učinkovito uprizarja razne čustvene stadije oziroma izčrpavajoča razpoloženjska nihanja, skozi katere prehaja Jana: od začetnega optimizma in navdušenja prek plahnenja upanja, iztrošenosti in utrujenosti do naznanjanja resignacije, ki občasno že načenja odnos s partnerjem.«

»Dovolj je tišine sveta. Svobodni ljudje morajo imeti stališče.«

»Jutri se bomo vrnili in vsi ljudje bodo prisluhnili korakom naše vrnitve.«

»Vsem Slovencem gnado, mir, milost inu pravu spoznane božje.«

»To je Lipovac, 'samoten zapeček', kot sam pravi, v katerega pride za poštno uradnico Dragica, nezakonska hči znanega hrvaškega politika.«

»Ko napoči kriza poslednjih let, se – če že prej ne – v človeku zbudi ali znova obudi prvo izmed poslednjih bivanjskih vprašanj.«

»Zarika, ti začni.«

»Kljub temu je njegov duh tu živel pol stoletja s knjigami, ki jih je pošiljal iz Nemčije, ki so jih plačevali tukajšnji protestantski plemiči in so jih brali tukajšnji verniki.«

»Primož Trubar je razumel, kako pomembno je med navadne ljudi širiti veščini pisanja in branja – v domačem jeziku.«

»Kot je Trubar v svojih prvih knjigah želel širiti bralno kulturo med prebivalstvom, ki si v resnici slovenskega branja sploh ni želelo, smo tudi danes pred izzivom ohraniti bralno kulturo v nasprotju s kulturo hitrih informacij.«

»Tolnaijeva besedila zaznamujejo heterogeno, polifono prepletanje glasov, vsakdanjih pogovorov in dialogov, razmah eksperimentiranja s tehnikami pripovedovanja in avtorefleksivnost.«