Ključna beseda: pesnica

»Njene pesmi generacije Slovenk in Slovencev prepevajo še danes, med njimi so znamenita Poletna noč, pa tudi Nasmeh poletnih dni, Ti si moja ljubezen, S teboj, Pegasto dekle, Sto majhnih nežnosti, Brez besed in Samo nasmeh je bolj grenak.«

»Njena besedila skupaj z melodijami največjih slovenskih skladateljev tako imenovanih lahkih not ustvarjajo umetnine, ki so preživele desetletja in so danes del zakladnice narodovega spomina.«

»Nič pesniškega ni v vojni, samo razpad je.«

»Pomoč potrebuje, vi pa se derete nanjo.«

»Molk ubija duše ljudi, ki nikoli ne spregovorijo, da so geji.«

»V njih avtorica z različnimi narativnostmi opredeljuje različne lege ženske.«

»Tri igre za punce tematizirajo žensko vprašanje in vprašanje spola.«

»Veliki prevod Erike Vouk ni bil obširneje prevodoslovno obravnavan in tudi ne primerno recipiran.«

»Mogoče zaradi tega, kako se včasih iz strašnega, grdega izcimi nekaj lepega, rahlega, ki pa na koncu tudi propade.«

»Gre za eno zelo samosvojo posameznico, ki je tudi skozi svojo literaturo zelo natančno kazala, da ima svojo pot in da se ne bo nikomur uklonila, ne moškim, ne patriarhatu, ne pravzaprav človeštvu na neki način, in mislim, da tudi v teh negotovih časih, ko vsak dan poslušamo grozljive novice o vojni in nasilju, je pravzaprav njena poezija, njen opus več čas naperjen proti nasilju, predvsem proti nasilju nad najšibkejšimi, nad otroki, ženskami, in mislim, da je to ena lepa nota, ki nekako kaže tudi Svetlano in njeno veličino in njen humanizem.«

»Ko gre (pesem) skozi devet filtrov, ko je izčiščeno, takrat napišeš to. Ko je pesem narejena, jo zapišeš. Počakaš, da odzveni v tebi, takrat jo zabeležiš.«

»Za prvim vogalom je zlo, to spoznavajo že otroci.«

»Tako kot jaz vidim.«

»Zdaj zdaj me bo nekdo prepoznal / in morala bom živeti svoje švedsko življenje / z neustrašnim moškim in dvema deklicama, ki ju vozim / na uro baleta.«

»Za svojo mizo sem, / priklenjena z zlato verigo. // Ni me: mame, ljubimke, prijateljice …«

»pot / je edino zatočišče«

»je selitev vedno / res obljuba za povratek«

»povratek nas reši / odhod že pred / odhodom«

»odhodom med / spanjem in / budnostjo«

»občutki so zato / da se jih ignorira«

»želim si da bi me vrgel ob steno / me držal za vrat / da ne morem vdihniti / upam da me boš danes porezal / in na tla s krvjo napisal moja si«

»pozno ponoči ližem bejbiko s pirsom v klitorisu / in mislim na mini revolucije / ki mi postrojene v vrsto mahajo / ko iz muzeja hitim na protest«

»bom prišla v nebesa / če vržem ogenj na policijski avto // bodo kakor Mojzes pred njim klečali / anarhisti / in mi polagali svoje črne maske pred noge / ko bom s kolesom jezdila mimo«

»se v svojih delih ukvarja z razčlenjevanjem kompleksne, protislovne človeške narave in se hkrati odkrito postavlja na stran ranljivih in neenakopravno obravnavanih skupin«

»Kaj je ime? / To, čemur roža pravimo, dišalo / bi prav tako lepo z imenom drugim.«

»Če bo iztrebljeno ime, bo ostala ljubezen, / ostala bova ti in jaz – celo v smrti, / četudi le kot mit.«

»Moja ljubezen pa, tisti najmočnejši del mene, / midve bova zanje kot vrtnica – / Ne, kot njen vonj: / nepokoren svoboden.«

»V štirih pesniških zbirkah, romanu, esejih, spisih in govorih se avtorica vrti okoli tem, kot so meje, izguba doma, tujstvo, o tem, kako postajaš tujec; govori o izgubi in iskanju novega jezika, s tem pa tudi vizije novega, humanega reda.«

»V središču je njen roman Angel pozabe (Engel des Vergessens, 2011), zgodba o slovenskokoroški družini.«

»Delo avtorice Maje Haderlap prepriča s poetično močjo, izrazito zgodovinsko zavestjo in pristnim pripovednim tonom.«