Ključna beseda: pesnica

»Maja Haderlap je zelo cenjen glas v avstrijskem intelektualnem življenju.«

»Bog, včasih me vzameš v dlan in mi lahno stiskaš grlo – da bi zažgolela in zapela pesmico za Tebe, edinega Tebe.«

»Poezija je kot udeleženost v svetosti.«

»Nisem ne pivo ne soda, ampak čista vodka s trojno destilacijo v Tvojih kleteh, vendar me muči strah – besni alkoholik z rdečim očesom cedi sline, preden se zaveš, nehote vse popije, toda jaz sem Bogova vodka.«

»Če bo iztrebljeno ime, bo obstala ljubezen.«

»Natanko tako, ne poznamo boljše možnosti.«

»Bistvo poezije … uporabili ste zelo zanimiv izraz. Dotakniti se občutja, to mi je zelo všeč.«

»Ah, življenje – bolj široko kot dolgo.«

»Ves Dunaj žaluje za doajenko avstrijske književnosti in našo častno občanko Friederike Mayroecker.«

»Noro sem zaljubljena v jezik. Potrebujem knjige, potrebujem tišino. Ne maram pogovora. Kar moram povedati, napišem.«

»Kar želim, je, da izginem za svojo biografijo. Pomembna je bibliografija.«

»Postopek pisanja opisala kot 'čarobno stanje, kot da bi bila na drogah', in dodala, da je med delom pogosto jokala.«

»V tišini je vse, a le v besedi se vse razpre.«

»Strah nikoli ne počiva, nebo je razdeljeno na kvadrate, vsi smo ujetniki svobode.«

»Če želite prebrati knjigo, ki še ni napisana, jo napišite!«

»Slovenščino kvarimo kar Slovenci, ki jo zapostavljamo, ki jo pehamo na drugo in tretje mesto, ki ji ne dovolimo, da bi normalno zadihala in dihala.«

»Ona osebno komaj čaka.«

»Ko napoči dan, se vprašamo, kje lahko v tej neskončni senci najdemo luč.«

»Demokracija se da občasno odložiti, ne da pa se je trajno poraziti.«

»Vedno obstaja luč / Če smo le dovolj pogumni, da jo vidimo. / Če smo le dovolj pogumni, da luč postanemo.«

»Hotela sem uporabiti svoje besede v službi enotnosti, sodelovanja in skupnosti.«

»Zaradi tega sem postala pripovedovalka in performerka, kakršna sem.«

»Želela se je predvsem 'primerno pokloniti temu trenutku v času'.«

»Še nikoli ni bila tako ponosna ob pogledu na vzpon še ene mlade ženske.«

»Najbolj navdihujočih pet minut in 34 sekund v dolgem času.«

»Sij še naprej, Amanda!«

»Samo želela bom, da dočakam 100 let. Drugače pa let ne štejem ‒ k sreči mi prizanašajo. Ni mi treba delati in kar lepo živim.«

»Pesem mi je vdirala v dušo brez nadzora.«

»To je veliko priznanje. Več kot imaš let, pogosteje te morajo ljudje razveseliti, ker že v treh dneh pozabiš, da so ti nekaj dobrega naredili.«

»Bila sem prepričana, da se je še posebej Blake nekako zavedal tega dogodka. Razumela sem, da je mrtev, vendar sem čutila, da je še zmeraj živ, saj sem slišala glas, ki me je nagovarjal, sicer prikrito, a bil je njegov glas.«