Zdaj govori pesnik

»Če bomo enkrat zamorili individualnost človeka, potem smo čreda ovac, ki jih lahko kdor koli vodi tudi v klanje.«

»Pesniki v nasprotju s filozofi ne ponujamo resnice, ampak odprta vprašanja ljudi, ki resnico iščejo. Najti pa jo mora vsak sam. Moraš vedeti, kaj si in kakšen si.«

»Toda le ko spoznaš sebe, lahko vzpostaviš etičen, pošten dialog z nekom, ki je drugačen od tebe.«

»Če bomo enkrat zamorili individualnost človeka, potem smo čreda ovac, ki jih lahko kdor koli vodi tudi v klanje.«

»To je, se zdi, temeljna postavka romana.«

»Kakšno delo!, nas prešine, kdo še tako radikalno sega v čase, prostore, vrednote in slike.«

»Nič ni res in vse je res.«

»Poslednjič, ko sem ga videl, me je odpeljal za vogal in mi skoraj na skrivaj odrecitiral šest ali sedem sonetov, ki se jih zaradi njihove neverjetne lepote še vedno spominjam.«

»Slap drugo jutro mu grmi v ušesa; / junak premišlja, kak bolj spodej lena / voda razgraja, kak bregove stresa, / in kak pred njo se gôre ziblje stena, / kak skale podkopuje in drevesa, / kak do nebes leti nje jeze pena! – / Tak se zažene, se pozneje ustavi / mladenič, Črtomír pri sebi pravi.«

»Nagrado prejme za izjemno pomembno literarno uredniško in založniško delo v zadnjih dveh desetletjih pri ozaveščanju in širjenju pesniške umetnosti oz. pesniške ustvarjalnosti v Sloveniji ter za mednarodno literarno posredniško udejstvovanje.«

»Nagrado prejme za izjemno pomembno literarno uredniško in založniško delo v zadnjih dveh desetletjih pri ozaveščanju in širjenju pesniške umetnosti oz. pesniške ustvarjalnosti v Sloveniji ter za mednarodno literarno posredniško udejstvovanje.«

»Pesem mora imeti svoj čas in bralec svoj trenutek, da jo sprejme, prepozna v njej sebe in svoje izkušnje.«

»Da podaljša bivanje ob svojih bližnjih, kajti misel, da jih ne bo več videl, je neznosna.«

»Hrepenenje tokrat skozi satirično opno.«

»Planem, da bi zaprla vsa okna, skozi katera vidim, kako neusmiljeno veter vleče trave in drevesa, katerih veje se tresejo v vse smeri, listi pa trepetajo in drhtijo naprej in nazaj in se skoraj odtrgajo, ko se veter zlobno poigrava z njimi.«

»Prepričal je žirijo v sestavi Irena Novak Popov, David Bedrač in Franci Novak.«

»Že s prvo zbirko Tri postaje je opozoril nase.«

»Skratka, Georgi Gospodinov, 40. nagrajenec festivala Vilenica, s svojim delom na samosvoj način pooseblja njegovo zgodovino in daje zgled, kako prepričljivo lahko literatura tudi danes nagovarja vsakogar.«

»Škoda, da se politika tako grobo vmešava v umetnost in življenje umetnikov.«

»Škoda, da se politika tako grobo vmešava v umetnost in življenje umetnikov.«

»Kaj takšnega se še ni zgodilo.«

»vedno imam tri kože, ker sem se počutil kot monstrum že v otroštvu, iščoč vezi, kjerkoli je dišalo po njih, kjerkoli je vbod pustil, da se kdo okuži z mano«

»in še vedno ne vem, ali sem samo tujec v telesu človeka«

»ko si dovolim trenutek / introspekcije, spekuliram / in ugotovim, / da pretiravam, / a lahke so sodbe, / kadar nisem kozel«

»vedno imam tri kože, / ker sem se počutil kot monstrum / že v otroštvu, / iščoč vezi, / kjerkoli je dišalo po njih, / kjerkoli je vbod pustil, / da se kdo okuži z mano // in še vedno ne vem, / ali sem samo tujec / v telesu človeka«

»kar piše Jože Štucin, / ni vedno stališče Jožeta Štucina«

»rabil sem oseminšestdeset let, / no, to bo 14. oktobra letos, / da si upam izreči vse, / kar mislim. // problem so misli, / ne vem, / če sploh imam misli. // nekaj že obračam / sem ter tja, / nekaj si tudi mislim o tem, / a resnica je, / da sem brez pravih misli. / besede padajo same na svet, / misli pa se vozijo po nebesih / z zlatimi kolesi. // misli so eno, / besede pa tudi.«

»en odgovor se vsiljuje: / bodi nič, / kot prej.«

»ko jem mrtve živali, / sem sit. // ko pijem vodo iz vira, / sem odžejan. // ko ljubim ženo, / sem srečen. // ko gledam luno, / ji kradem sij. // ko mislim Nate, / sem izgubljen in sam.«

»svet je krhka opna: / vse se čuti, / vse se sliši, / vse se meri: / ritem, metrum, / čas ulomljen s trenutkom, / zlati rez cele slike, / muzika, ki definira muziko, / opoj biti, ovoj smrti. // nekdo tanca, / nekje tank gazi čez gazo, / ki je na rani kot obliž. // nekje orjejo zemljo, / pravi begunec iz Egipta, / da bo krvavega vetra za vse dovolj. // veselje je biti živ.«