Ključna beseda: poezija

»Ribaj, ribaj jabolko, / jabolko za štrudelj. / Že nocoj ga spekla bom / za jutri po kosilu // Ko do konca zribaš ga, / pa se ne ustavi. / Le korajžno in naprej / ribaj prst na dlani. // Ribaj, ribaj do kosti, / pa naribaj roko. / Stresi v vlečeno testo. / Pa zapeci. // Rano.«

»Ob polni luni vstanem iz granitnega groba, / kjer si me za vedno pokopal. / Malo čez polnoč / priletim skozi okno tvoje sobe / in gledam otroka, / ki stiska medvedka in spi.«

»To, da se je kdo česa znebil, še ne pomeni, da je nekaj ustvaril.«

»Nobena podoba ni stabilna, pač pa se vsaka razkraja in tako vsako telo rezultira v izmaličeno mrhovino.«

»Ribaj, ribaj jabolko, / jabolko za štrudelj. / Že nocoj ga spekla bom / za jutri po kosilu // Ko do konca zribaš ga, / pa se ne ustavi. / Le korajžno in naprej / ribaj prst na dlani. // Ribaj, ribaj do kosti, / pa naribaj roko. / Stresi v vlečeno testo. / Pa zapeci. // Rano.«

»Ob polni luni vstanem iz granitnega groba, / kjer si me za vedno pokopal. / Malo čez polnoč / priletim skozi okno tvoje sobe / in gledam otroka, / ki stiska medvedka in spi.«

»Jani Kovačič mi je nekoč dejal, da to, da se je kdo česa znebil, še ne pomeni, da je nekaj ustvaril.«

»izrisuje njena knjiga ... celovit portret velikega književnega pričevalca tragedij XX. stoletja, slovenskega tržaškega pripovednika Borisa Pahorja.«

»Moja pesem bo nosíla Tvojo hvalo križem svet, 'Z ust mladenčev se glasíla Bo še v času poznih let.«

»Iz solzá, ki so veséle Mi rosíle moj obraz, Rože bodo razcvetéle, Ko spet pride cvetja čas.«

»Iz solzá, ki so otožne Zalivále mi okó, Pa vijólice pobóžne Pómlad obrodíla bo.«

»Škof je torej res tako prismojen, da se gre blamirat s tako srednjeveško neumnostjo. Pesmij s tem ni zatrl. Zakaj po 20. zakonu o avtorjevem pravu mora izdati založnik tekom treh let drugo izdajo knjige, drugače pa ima vse pravice zopet pisatelj sam.«

»Erotika je približevanje Drugemu, to je njena temeljna lastnost.«

»… pa / niti / serijsko / morjenje / ni dovolj / mučiti / in naučiti / se mučiti / še mučneje / vedno / namučiti / močneje / najprej / napsihirano / s fizičnim / z brezmejnim / strahom pred / bolečino …«

»… a / jeziku / nedostopno / refleksivno / zamaknjenje / dajo / nemara / še / najbolj / gob / gob / gobice / fijuuuuuu / to je / kristalen / transcentendalen / zor / zorenje / v totalnem / absolutu / popolnoma / onemogočene / artikulacije …«

»polom / zaradi katerega / si / človek / se ljubiš / ljubiš / bližnjega / da bi / od / od nekdaj / in / za zmerom / predozirane / ljubezni / izjokal / možgane / pogoltnil / jezik / zafilal / grlo / z betonom / zadušil / vesolje / v / neizrekljivem / krču / razneženosti«

»… biti / najboljši / za / najslabše / zato / res / ni čudno / da smo / vsi / ene / vase zagledane / samopravičniške / samoopravičevalske / samoglorificirajoče / samozadovoljevalske / nezadovoljive pičke sebi na čast«

»… kadar / bi se / drkaje / radirajoč / neizbrisljivo / izbrisanost / skozlal / na to / neprebavljivo / kozlanje / samega / sebe / takrat / sem / najlepši«

»To leto je bilo leto groze in leto občutkov, ki so bili silovitejši od groze, za katero na Zemlji ni imena.«

»… obale čutijo samo zalite skale …«

»skoz tuše / smo se znali teleportirat / skoz odtoke / skoz vode / v druge sobe / sebe / Medtem ko smo se prali / in bli tako povezani / z vsemi oceani«

»Poezija Alje Pušič pod šifro ejnevem me je nazadnje prepričala s svojo veščo, izdelano pisavo, na robu čiste zrelosti, ki pa kljub temu ohranja mladostno igrivost in možnosti za spodletelosti.«

»Ob zavidanja vredni izdelanosti in veščini pisanja, ki jo preberem iz izbranega cikla, se mi dozdeva, da je poezija avtorice še vedno odprta, pozorna na svojo bližnjo okolico in jezik, za katerega se drži, in s tem pripravljena tudi na obsežnejša in daljša kroženja.«

»Vse to – o nedoumljiva določenost naših življenj! – vse to se je očitno moralo, moralo zgoditi, da se je avgusta naslednjega leta rodil ta, ki je to napisal.«

»Gre za eksistencialno čudenje, kot pravi sam, do tega, da vse preprosto je in da je, kakršno je.«

»Zgodba, ki se je morala zgoditi ne nosi sporočila samo o naši preteklosti, temveč tudi o naši sedanjosti.«

»Vse to – o nedoumljiva določenost naših življenj! – vse to se je očitno moralo, moralo zgoditi, da se je avgusta naslednjega leta rodil ta, ki je to napisal.«

»O nedoumljiva določenost naših življenj!«

»Zgodba, ki se je morala zgoditi ne nosi sporočila samo o naši preteklosti, temveč tudi o naši sedanjosti.«

»NIKOLI VEČ. / ALDREI AFTUR.«