Tema: Literatura

»Zgodbo interpretira Vesna Jevnikar.«

»Vse življenje sem iskal drug svet.«

»Seveda imam rad, da me berejo in cenijo, vendar se mi zdi, da je literatura bolj o meni samem; gre za nekakšno mistično komunikacijo s samim seboj, ki je neskončna. Še vedno ne razumem, zakaj to počnem. Zdi se mi kot neke vrste ‘samopopravilo’.«

»Velikokrat sva nastopala skupaj, velikokrat tudi posebej, a tudi takrat sva vedno pozorno prisluhnila drug drugemu. Rad sem poslušal Tomaževe zadržano interpretirane, neverjetno zgoščene pesmi.«

»Za njeno pesništvo sta značilna intelektualno močna oblikovalska volja in tudi premislek o namenu in smislu pesniškega dejanja, ob tem pa tudi izjemna tankočutnost za različne notranje in zunanje vsebine, ki jih pesniško reflektira.«

»To je tudi poezija, ki se neposredno, a hkrati izvirno navezuje na bitniško tradicijo, tako na njen način pisanja kot tudi na njeno kritično ubesedovanje družbenopolitičnih problemov.«

»Vsakič, ko Dominique Fortier obišče Homestead, vanj 'vstopa po prstih', kot piše, 'da ne bi naluknjala papirnatega poda'.«

»Prebivala je na koščku papirja, velikem za človeško dlan.«

»Med pisanjem se Emily izbriše. Razblini se za travno bilko, ki je drugi brez nje ne bi nikdar opazili …Vsaka pesem je drobcena grobnica v spomin na nekaj nevidnega … Po njenih žilah teče črnilo, besede, ki jih izpisuje, so malinovo rdeče in črpa jih prav iz tankih modrih vijug, ki ji utripajo pod kožo.«

»Emily, pove Fortier, si je prizadevala postati 'papirnato bitje' – prenehati je želela 'jesti, se potiti, krvaveti', želela je biti samo še nekdo, ki bere in piše.«

»Zbirka Leteči ljudje je značilna zaradi slogovne raznolikosti in odprtosti.«

»Bralci v življenja protagonistov vstopajo 'in medias res', njihove zgodbe se jim razkrivajo postopoma.«

»Prehajanje med vidnim in nevidnim, tostranstvom in onstranstvom, nebom in zemljo, preskoki, preobrati in menjavanje perspektiv od nas zahtevajo precej angažmaja.«

»Za Simčiča je bistveno, da tisto, kar se je v popolni samoti znašlo zunaj vsega, razume in postavi v božji red.«

»V tem zapisu bom skušal spregovoriti o tej neobhodnosti, ki se zdi na prvi pogled paradoksna...«

»Hierarhijo Komelj vidi kot ples tančic.«

»To si avtorji vedno želimo, vedno je zaželeno, da ko nekaj nastane, pride do drugih. Ko neka pesniška zbirka izide, ni več avtorjeva, ampak je od bralcev.«

»S svojo pisavo je pretresla prevladujoči heteronormativni nazor v črnogorski literaturi, prežet z ruralnim simbolizmom in folklornimi miti, ter uveljavila novo pripovedno paradigmo s feminističnim pogledom in inovativno formo komunikacije literarnega teksta s kulturo, v kateri je nastal.«

»Spoznal sem, da bi avtor, če bi opisoval 'armensko kraljestvo', popisal anekdote, ki so se širile po mestu.«

»Pobeg, podzemni rov, streli – slikovit konec, ki bi izpostavil to epizodo, kot da se je svet tam ustavil.«

»Pazila sem na to, da se ruralnega okolja in življenja ne karikira in se ga ne dojema kot nekakšen lunapark.«

»Nikakor ne morem vasi dojemati kot zgolj zatohlo, nestimulativno okolje.«

»Resnično je absurdno, da imamo do ruralnega okolja pokroviteljski odnos.«

»Osamljena, brihtna dovolj, da ve, da bi morala biti možu podrejena, to še gre, da Prezelj rada krši pravila, ki so vsaj nekaterim stoletja tako dobro služila, pa postane očitno, ko Idi zmanjkuje motivacije za in/ali občutka zadovoljstva ob izpolnjevanju dolžnosti.«

»Težko vodo sem vedno pisala nekje med deseto zvečer in drugo zjutraj, po službi.«

»Večino dni, ko se zjutraj zbudim, si mislim: 'O, še en dan!'«

»Kjer bi bilo literarno zanimivo odkrivati neke psihološke ali vsaj situacijske specifike, se teksti vse prepogosto zatekajo v enoplastno, površinsko upovedovanje skrajnih človekovih stanj.«

»Drugi način uporabe teh postopkov v Obiskih je namen šokiranja, podobno kot v žanru, ki je po tej tendenci vzbujanja ogorčenja ali osuplosti pogovorno primerno imenovan 'šoker'.«

»Če je v Ostankih dneva (v odnosu do gospodarja) pisal o služabniku, v Klari (v odnosu do lastnice) piše o androidu.«

»Ishiguro s tovrstnimi drznejšimi idejami žal ostane na pol poti, zato Klara in sonce še najbolj prepričljivo deluje kot analiza človeške neusmiljenosti in neobčutljivosti.«