Tema: Literatura

»Žalostno je takole opazovati Evropo, kako gre dalje s svojimi godbami, slavji, zastavami in bobni...«

»Človeško življenje je kakor vojaška srajca. Kratko in posrano!«

»Gospod Ciappelletto prevara s krivo izpovedjo nekega svetega redovnika in umre; čeprav je bil v življenju prav slab človek, ga imajo po smrti za svetnika in imenujejo svetega Ciappelletta«

»Si res ne želi, da bi vse obdržala država.«

»Med mojimi prijatelji so pisatelji, ki so njene nečake poznali. Ko so spraševali po njih, je Maria Kodama zanikala njihov obstoj. Prav osupljivo je bilo.«

»Obstaja nekaj takega, kot je posttravmatska stresna motnja, veste. Ugotovil sem, da je zelo, zelo težko pisati. Usedem se in pišem, pa se nič ne zgodi.«

»Gre za stvari, ki jih napišem in jih naslednji dan izbrišem. Res še nisem prišel iz tega gozda.«

»Čeprav je Ajda Bračič na začetku svojega literarnega ustvarjanja, je s prvencem Leteči ljudje brez dvoma pokazala stilistično raznovrstnost, eksperimentalno igrivost, intuitivno globokoumnost in nepretenciozno pisateljsko suverenost – vse to so vrline, ki jih pogosto ne zasledimo niti pri pisateljih, ki imajo za seboj že več kratkoproznih zbirk in romanov. Le pobožno si lahko zaželimo, da bi v tej smeri zasnovala tudi naslednje knjige.«

»Ves čas se gibljemo na meji med izrečenim in neizrečenim, pripovedovalci pa so velikokrat skoraj lirski subjekti. Igrivost se kaže na ravni forme: avtorica zmore zgodbo odrezati brez pričakovanega zaključka, ne da bi to izzvenelo v prazno, ne da bi se zdelo, da ji kaj manjka.«

»Dickens leta 1850 svoj roman napisal, 'da bi protestiral proti katastrofalnim učinkom revščine na otroke njegovega časa'. 'Jaz sem svojega napisala iz istega razloga.'«

»Demon Copperhead je 'veličastno, izjemno močno in pomenljivo knjigo', ki služi kot 'ekspoze sodobne Amerike, njene opioidne krize ter neustrezne obravnave spregledanih in marginaliziranih skupnosti'.«

»Demon Copperhead bralcu 'zada zmagovit čustveni udarec' in je 'roman, ki bo prestal preizkus časa'.«

»Jaz slehernica, ki pripovedujem«

»Pridi, Inana, vstopi.«

»Ko napoči kriza poslednjih let, se – če že prej ne – v človeku zbudi ali znova obudi prvo izmed poslednjih bivanjskih vprašanj.«

»Zarika, ti začni.«

»Kako slikaš? / Z jezikom. / Kako le? / Moj jezik je ud. / Ud? / Da. / Strašna mišica.«

»Ko stegnem jezik, / mi ga smrt nazaj pospravi.«

»Sin umori očeta. / Kaj očeta? / Dva očeta!«

»Ti pizda, / oče! / Smrt se mi upira, / pogoltne me. / Ti me streš, / da me ona očedi.«

»Od pisateljskega poklica živim, zato se tudi tako velike količine mojih besedil 'povsod po svetu valjajo'.«

»Imam močno željo po sporočanju in zgleda, da imam neko pedagoško čakro, ki se jo trudim zatreti, ampak mi vsake toliko časa ven useka.«

»Pri ilustraciji 'stokrat preberem tekst, pa če ga poznam že od ne vem kdaj', nato 'stvari počasi prihajajo' in nato si izberem nekaj likov.«

»Navdih je lahko vse okoli nas – denimo človek, ki ga srečaš na cesti.«

»Tolnaijeva besedila zaznamujejo heterogeno, polifono prepletanje glasov, vsakdanjih pogovorov in dialogov, razmah eksperimentiranja s tehnikami pripovedovanja in avtorefleksivnost.«

»Prav ta tematska celovitost in motivna raznovrstnost pa sta 'temelj živosti njene poezije'.«

»V ozadju njegove življenjske umetnosti je globok hedonizem njegove 'lastne' kulture.«

»Dlje ko sem se gledal, bolj se mi je dozdevalo, da tisto nisem jaz, temveč neki tujec, ki ga nisem še nikoli videl.«

»Svet se nas bo naveličal in si poiskal druge gospodarje; kar se nam je zdelo modro, bo postalo dolgočasno; kar priznavamo za lepo, bo morda veljalo za odvratno.«

»Zaklepal sem njena vrata, da se ne bi slučajno skušala utopiti, nisem ji pustil nobenih sveč in vžigalic, da se ne bi zažgala.«